POEZI 2005

©DEV VIRAHSAWMYAND ICJM

ZANFAN PREVOK

Zanfan PREVOK napa bet, zot lekol ki bet;
Zanfan PREVOK pa finn fel, zot lekol ki’nn fel.
Paran, profeser, pret, panndit ek pousari
Finn marye pike pou fer zanfan lalimier
Tourdi lor labrez dan kavern lerwa fer nwar;
Sef dorkes elektoral swagn so biltin vot
Dan kofor Pitay-Pitay-Nou-Maja-Karro,
Ferm laport, lafnet, linpos zanfan dan kazot.
Zanfan PREVOK napa bet, zot lekol ki bet;
Zanfan PREVOK pa finn fel, zot lekol ki’nn fel.

PA PER PITI

Trap to kreyon, fit to kreyon, pa per piti;
Ekrir to nom, eple prop-prop seki to’ete;
Aprann to tab, mizir distans ek profonder
Seki ti yer, seki dime. Pa per piti.
Servi lareg, piedrwa, konpa ek protrakter
Tras to sime, desinn kontour to lekzistans;
Dan to kiltir ena matier pou mont letaz
Lor soubasman ki koul rasinn dan rok bazalt.
Pa per piti.

Pa les maya dideor angourdi to nam,
May to lizie, zorey, lalang ek to lespri
Dan rev kolorye, lapoud ki fer nam rousi,
Promes dan vid, zwisans fizet. Tansion piti!

Tansion piti! Pa pran zot kont ler zot dir twa
Twa to zis bon pou peple landrwa malfame;
Zot fer twa kwar ki to katar; ki to pares;
Ki to finn tas deryer midi; ki to soley
Ti al dormi avan li gagn letan leve.
Tousa palab.

Trap to kreyon, fit to kreyon, pa per piti!
Get bien dan les. To barlizour ar parol kler
Aster pe fer zoli ver ar langaz sinser,
Ar parol onet, ar mo natirel …
Pa per piti!

ZOZEFINN, DEVI EK BIBI

Tou dimoun pe dir Zozefinn malang,
Inbesil, katar; laba dan lekol
So plas anba ban.
Touleswar kot li, li gard enn kouto
Anba so lorye. Konsey so mama:
Atansion boper!

Zot tou rakonte Devi li pagli;
So latet pa bon, so lespri kokom;
Li’nn fel CPE.
Enn zour gramatin ler kok ti sante
So lekor ti fre lor payas pianter.
Latet so papa!

Zot tou kontan dir Bibi santi pi;
So lespri lagli, enn lalo fletri.
So latet bien feb!
Enn swar dan danbwa, dilo debordman
Ti revey lemor. Lezo enn tifi
Ti fane partou.

Zozefinn, Devi, Bibi ek lezot
Ni malang, ni pagli, ni santi pi.
Mwa ek twa fatra, noumem ki pagla,
Malang, santi pi.
Mari bachara!

Nou konsom zanfan, detrir inosans.
Lapeti rachas briz zot lavenir;
Tranp lespri bebet dan larm ti-zanfan.
Lerla ki nou dir?
Nou sivilize.

MO FANFAN

Kan mwa mo ti zanfan, mo fanfan,
Mo paran, granparan ti dir mwa
Fer tansion; laba kot lakrwaze
Ena bolom loulou, move nam
Mesanste, san pitie ki devor
Bann zanfan ki finn perdi sime.
Me pou ki nou pa vinn bann kapon
Zot ti kontan rakont nou zistwar
Ti-Zan ki ti trik bolom loulou,
Avoy li manz feyaz dan ganndol.

Zordi ‘si, fanfan, ena boukou douk
Pe louk partou, pa zis dan lakrwaze.
Me paran zordi nepli konn rakont
Kouma Ti-Zan Yer vir bolom loulou
Ambalao, avoy li dan ganndol.

Ayo zoli fanfan! Fim HollyBollywood
Finn kokin zot lespri, finn dezarm zot defans.
Zot finn perdi pie dan zot prop basin;
Zot pe rant dan trou dan zot prop lakour.
Bolom Loulou finn vinn bien vantar;
Aster li pa atann aswar dan nwar.

MIS EK SIR

Ayo mo fanfan! To mis ek to sir,
Malsans, finn rant dan trou ziska likou.
Zot zis trouv labou divan zot nene;
Zot pa pe kapav lev lizie pli ot
Pou get zwazo set kouler dan lesiel;
Zot zorey bouse; zot pa pe kapav
Tann sante mazik zwazo Samarel.

Ayo mo fanfan! Seki ti bizin
Al lekol zordi, pe diriz lekol;
Seki ti bizin enn gid pou gid li,
Zordi finn vinn gid. Seki fek aprann,
Pa’nkor bien konpran, detrwa premie pa
Pe deklar exper. Ala met dan zar!

Pardonn mwa fanfan! Pa kwar mo pli bon.
Mo ‘si kouma zot, mo’nn tas dan labou.
Me kwar mwa baba, mo pe sey trouv kler.
Parfwa dan enn rev mo kwar mo pe tann
Sante kolorye zwazo set kouler.

Kan somey kase mo anvi plore.

SHOBA DEVI

Jayde, jayde Shoba Devi, jayde, jayde!
Pa fer nanye, Shoba Devi,
Si to mama ti gagn bate
Parski to ti ne.
Pa fer nanye, Shoba Devi,
Si to ti frer ti gagn gate
Parski li enn kok.
Pa fer nanye, Shoba Devi,
Si to tonton … Fer koumadir
Pa finn arive.

Jayde, jayde Shoba Devi, jayde, jayde!
Pa fer nanye, Shoba Devi,
Si lekol dir to enn katar;
Pa fer nanye, kan to marye to pou dan bien.
Pa fer nanye, Shoba Devi,
Si to belmer finn anonse
Ki marsandiz la pa bon.
Pa fer nanye, Shoba Devi,
Si lizinn kot to travay
Finn ferme;
Pa fer nanye, Shoba Devi,
Si to resiklaz deroul dan feyaz.
Pa fer nanye si to pa konn eple to nom;
To pa kone ki to ete;
To pa rapel.
Pa fer nanye.
Jayde, jayde Shoba Devi, jayde, jayde!

ZANFAN TI-RAJOU

Kouma so papa, li ‘si li fatra:
Li pa apresie bote papiyon,
Ni serin safran, ni fler flanbwayan;
Ler rod dans sega, lipie may-maye;
Ler rod zwe foutborl, rey so prop gorli.
Me li enn oustad lor repet par ker.

Kouma so papa li ‘si li fatra:
Li konn alfabet, li pa konn ekrir;
Li konn tab par ker – li rapel so ler,
Li’nn bliye parol – li pa konn konte;
Pannditji eple so idantite.
Me li enn oustad lor fer vadire.

Kouma so papa li ‘si li fatra:
Li pa konn rode, li bizin agwa;
Kan bizin vote li swazir sinbol;
Pou enn doz nisa, dir ou mons manti,
Ti-Rajou jinior kouma so papa
Defons linosans.

SO PAPA, SO MAMA

So papa panse piti la bizin
Swa vinn enn dokter, swa enn avoka;
Mama la panse seki papa dir.
Papa la panse piti la bizin
Fer loner fami, marye dan enn gran
Fami renome ki mizir loner
Ar pwa portmone.

Personn pa’nn dimann piti la si li
Dakor ar tousa.

Piti la kontan zwe so lagitar –
Jimi Hendrix manti;
Ar mo natirel li konpoz sante;
Ar so bieneme parey kouma li
Li finn deside pou viv so lavi
Mem lalwa defann e bann bon dimoun
Krase, dir chichi.

So papa panse piti la bizin
Swa vinn enn dokter, swa enn avoka;
Mama la panse seki papa dir.
Piti la? Piti la panse
Enn lot manier.

PARADI DAN REV

Mo lot momem finn swazir
Enn metie bien difisil
Me kouma li enn gran jak
Fabrik rev enn bagatel,
Peyna nanye pli fasil.
Pa zis fabrik rev,
Limem sef-selsmenn rev,
Kalite lor kouler:
Rev Siberaylenn, Joutifriaylenn,
Fer Vadireaylenn, Fermliziepouvivaylenn,
Plinposaylenn, Gropitayaylenn …

Malsans pou mwa, mo tro gourman.
Mo rod ankor rev: Rev Lazistisaylenn,
Paferdomineraylenn, Prankontaylenn,
Anoupartazeaylenn …
Mo tro gourman.
Akoz samem mo malere.
Bondie pini mwa.

KI DIMOUN POU DIR!

Touleswar, matlo, avan zot dormi;
Toulegramatin kouma zot leve
Parol brital, koze gra voltize;
Koutpwin, koutpie valse ar grosierte.
Zanfan, dan zot kwin, tranble.
Pa koz separe, pa koz divorse.
Ki dimoun pou dir!

Garson la fer pipi lor lili;
Tifi la, sezisman chombo li;
Dan lekol zot lespri lor lalinn.

Profeser fer rapor metdekol;
Metdekol avoy let bann paran.
Mama-papa pran rotin
Pou koriz zanfan.

Touleswar, matlo, avan zot dormi …

KI MODEL POU SWIV?

Bann gran dimoun dir zanfan azordi
Zot pa kontan lir, pa kontan aprann;
Zot lespri dan fet pa fer lapriyer;
Zot pa al lames, zot pa konfese,
Zot pa kominie, pa respe imam,
Ni ekout swami ousa gourrouji.

Enn ti gringale, move malelve,
Kontan rezinbe, fann ar mwa yer swar.
” Ki to dir … (oblize sansire)
Mo pa kontan lir? Dir mwa ki pou lir:
Lagazet palab? Zistwar koz manti?
Poem pas siro? Parol pa konpran?
Pa kontan aprann? Ki bizin aprann?
Pas bagou? Koz manti? Maja karro?
Pa fer lapriyer? Zot ena toupe!
Toulezour pe met Zezi lor lakrwa;
Toulezour pe viol zanfan Ti-Marie;
Toulezour pitay fer manti vinn vre;
Toulezour pe plant maler dan zardin …
Zot dir mo move? Mwa mo move mwa?

Dir mwa ki model mwa mo bizin swiv.
Dir mwa … (Biip-biip, Pipon-pipon, Pinkpinkou-pinkpinkou …)”

Pa fasil baba, pa fasil ditou.

TWA, KI TO ROL?

To dir zanfan la pares,
Li pa fer devwar;
To dir zanfan la malang,
Pa kontan bingne;
To dir zanfan la katar,
Li’nn fel CPE;
To dir zanfan la move,
Pa respe lalwa;
To dir zanfan la felonn,
Bizin sot likou, pirifie later;
To dir …

Kifer to pa dir so mama tousel
Bizin zwenn de bout?
Kifer to pa dir so papa somer?
Kifer to pa dir patron so papa
Finn ferm so lizinn pou ouver enn lot
Lot kote dilo kot profi mari?
Kifer to pa dir ki gran patron la
Ena tabisman, lotel sink zetwal?
Kifer to pa dir
Ki dan sak roupi ki angres roulman
Trwa kar dan so pos?
Kifer to pa dir
Ki gran misie la pe touf dinite
Pou fer roupi bouldoz karo Bondie?

Twa to kontan dir zanfan la sesi,
Zanfan la sela. Me …
Les mwa mo dir twa akoz to gourman
Fer roupi kare, zanfan nou pei
Pa pe respire.

SPESIALIS BRONS EK DOKTER LAPO

Yasminn, Ashvin, Madeline ek Kevin
Bien malad.
Ekzema ek lasm pe ferm zot kavo.
Spesialis brons ek Dokter lapo
Ek zot bon kopin, lwayal serviter,
Trafikan meksinn, balans kont sourir.

Yasminn, Ashvin, Madeline ek Kevin
Finn mor.
Biznes lanterman balans kont sourir;
Gardien simitier ar so larozwar
Balans kont sourir.
Minis finans balans kont sourir:
“Lavi enn bazar. Samem regleman.
L’offre et la demande.
Lavi joutifri. So is death. “

ALA PAREY REVINI

35 an pli tar ler mo get par lafnet
ki mo trouve? Parey revini.
Mwa ki pa’nn sanze? Mo lizie ki fos?
Trouv seki pa ete?
Les mo sey detrwa gonaz,
sanse poezi.
Apre mo zet mo plim dan baydoum.
Ki mo pou dir?
Pez nene, bwar dilwil!

KLEOMATARI

li ti zoli, li ti sexi
me so lespri ti kabose
kleomatari

ler li ti al lekol primer
li ti premie dan tou size
exepte zwe
titbours, grannbours li met dan pos
so papa fier e so mama
fer lapriyer

li ti zoli, li ti sexi
me so lespri ti kabose
kleomatari

dan kolez ‘si li fer parey
li chom toultan tou premie pri
apart pi i
li ti ena gran anbision
vinn for, vinn ferm, trap gouvernay
kouma papi

li ti zoli, li ti sexi
me so lespri ti kabose
kleomatari

li ti premie partou kote
fers dan lakour, fers dan karo
apart souy larm
dan so sistem napeyna plas
pou santiman, met kataplas
pou tingn douler

li ti zoli, li ti sexi
me so lespri ti kabose
kleomatari

napeyna plas konsolasion
napeyna plas pou seki feb
malad, fatige, diferan
pa pans parey, kontan reve
dimoun dakor sa tifi la
limem tifi so papi
kleomatari

li ti zoli, li ti sexi
me so lespri ti kabose
kleomatari

LIBERTE

Samem apel piti so’rpa;
Li konn so drwa, zis so prop drwa.
Pa koz ar li zafer zwazo,
zwazo lokal ek migrater,
zafer pie fler ki milener,
dan lafore kado Bondie,
zafer pwason anpwazone,
mangliye ki persekite …
Li konn zis so liberte:
liberte aste-vande,
liberte explwatasion,
liberte gagn komision,
liberte payason dan rwayom
paysa par tonn me lespri kokom.

CHORR

Mazeste Chorr gagn kongolo;
Prins eritie pe ganase.
Ayo mama, ki pou’arive
Si rwayom vir ambalao?
Ki pou ariv Latour Foulous
Ki ti pouse dan marekaz
Gousbouslabous?
Ki pou ariv bann kont fantom
Labank-Marday? Bann tranzaksion
Andeor kont, bann komision
Ferlabousdou?
Mazeste Chorr gagn kongolo;
Prins eritie pe ganase.
Ayo mama, ki pou’arive
Si rwayom vir ambalao?
Ki pou ariv lor ek diaman,
Sari laswa, soulie delix,
Aksion kado, dividenn fos?
Ayo Bondie!
Mil fwa mandian ki mordefin;
Bann malere zot bien ere.
Peyna traka.
Mazeste Chorr gagn kongolo;
Prins eritie pe ganase.
Ayo mama, ki pou’arive
Si rwayom vir ambalao?
Bann pov dan bien; zot pa ena
Pou fer kont, gard kont, regle kont.
Pa per lanket.
Ayo Bondie ki pou ariv
Trezor mo’nn pran san dimande,
Pitay kikfwa finn malgagne?
Ayo mofinn!
Mazeste Chorr gagn kongolo;
Prins eritie pe ganase.
Ayo mama, ki pou’arive
Si rwayom vir ambalao?

SIR KOUTATILESPRI

Sir Koutatilespri ena’nn moto

  • pa enn patpatwa roul lor de larou
    me enn fraz makacha extra siro:
    “Si bon pou mwa zats veri goud;
    so opozit zatiznogoud.”
    Ler li ti sartie, li ti kont seval;
    ler li vinn zoke, li kritik sofer;
    ler li gagn loto, li modi pilot;
    aster dan avion li mepriz pieton.
    Samem oustad-king nou lakomedi.
    Pa plito enn fars?
    Ler li ti mizer, li modi risar;
    aster li dormi zis ar miliarder.
    Yer enn nwar touni, zordi ler get li
    zame ou pou dir yer li ti’enn bweter.

Samem kalipa dan nou douniya.
Me li’nn res krever.

ZARDIN BALFOUR

zardin balfour nepli fleri
bann pie leksi nepli donn fri
fler goyavie finn vinn touni
e lekipman zardin zanfan
finn rouye net
liver fer so, lete kime
-vantilater pe rann lekor –
lapli pa pe aret tonbe
dilo rouz finn anserkle nou
kolinn monnron dan waterfront
so nene dan dilo sale
ler pa ena pou respire
pa trakase, pa trakase
telefone, telefone
ler pir dan bonbonn tou kouler
donn garanti leternite
ou aste douz nou donn ou trez

KONSOME

Pa per dalon, konsome, konsome!
Kan dime pe per pou ouver lizie;
kan zordi pe fer koustik par deryer
e kan yer onte kasiet so figir
napa kil parad, mo dalon,
napa kil parad.
Konsome, konsome! Pa pran traka!
Zero depo, bel-bel kado!
Tamasa zordi! Dime get dime!
Pa bizin to per dalon. Konsome!
Vadire dan rev, marsandiz delix
lor letazer ipersopingsennter
pe tap pil;
vadire dan rev, laba dan larad
lor ledo kargo komers fer parad;
vadire dan rev, prodwi dideor
pe fer so alert, giji lapeti,
fit anvi …

Laba dan gawn karo finn met
manto beton, soulie goudron.
Letansa tibaba pe fin.
Pa per dalon, konsome, konsome!

BLIYE MWA, MO LATET PA BON

dan mo zardin ena patol,
brinzel, lalo, kalbas, margoz,
bred malbar, martin, ziromon;
dan later arouy, maniok, pomdeter;
dan ler friyapin;
dan mo basin ena pwason;
poul vakabon samem pli bon …
Mo voizin finn vann terin, plantasion;
tou lezot parey.
Aster otour mwa beton pe pouse;
armatir vitre pe bar mo soley.
Pwason dan basin finn mor;
poul vakabon finn ale;
pie friyapin finn sek.
Non, mo pa pou vande!
Bliye mwa, pa pran mwa kont, mo latet pa bon!

MONPER FINN DIR

Yer dan so sermon, Monper nou parwas
ti dir ki Zezi ti kont dominer,
sakenn so sakenn, kont tap tou momem,
gourman lamone. Li ti pres lamour,
pran kont, pardone, lape, konpasion.
Pa kone kifer depite landrwa
ti mari manga. Administrater
lapropriyete ti vinn rouz kouma
enn pomdamour mir e li ti menas
pou koz ar Levek. Silefo, li dir
koup tou sibvansion. Lerla li’a konpran!
Mo tann dir Monper finn gagn so transfer
pou okip arsiv.

KOMERS LIBERE

Liberte O Liberte!
Dan ki lasos zot finn plonz twa?
Kavalri Koulou, Maresal Marto
ar pouvwar kanon, lib pou anvair,
konfiske parlman; bogi dan lipie
rant dan sivala.
Prezidan lanpir obliz koloni
respekte lalwa, nouvo regleman
liberalize ek privatize
me kan regleman pers trou dan so pos
ala lor vites li koz kloz sovgard,
efas regleman, re-ekrir lalwa.
Liberte O Liberte!
Dan ki lasos zot finn plonz twa?

Liberte O Liberte!
Dan ki lasos zot finn plonz twa?
Letoupwisan Komersial
dan so gran sazes mondial
finn anons orak mirak,
profesi pou nou milener:
“Komers, komers ek ankor komers,
gramatin, tanto, midi ek minwi.
Tranzaksion, tranzaksion ek ankor tranzaksion
dan karo, dan biro, lor lili.
Marsandaz, marday; marday, marsandaz!
Pa koz proteksion, koz konpetision
Sel solision liberalizasion,
-Tansion melanz son-
Pa liberasion.
Lib, libere, liberalizasion.
Liberte egal komers libere.
Liberte kraz kor;
liberte rint nam;
liberte polie, pers trou dan lesiel,
bril lafore vierz,desir fon lamer;
liberte efas tou tras diferans
e fer tou zanfan sant enn sel sante …
Liberte tir nana
dan labous tibaba. “
Liberte O Liberte!
Dan ki lasos zot finn plonz twa?
Liberte O Liberte!
Dan ki lasos zot finn plonz twa?
Aste-vande finn vinn lerwa;
liberte komers finn ranplas nou drwa,
marsandiz pe dikte so prop lalwa.
Aret fabrike, baba! Aret kiltive!
Ferm tou bann lizinn monwar, nou vinn boutikie!

ENN ZOLI DILO

Poster artistik montre fam klasik
Dan boutey plastik.
Pa fam santiman ousa politik;
Pa profesionel ousa domestik;
Pa fam maternel ousa artistik …
Non, non, non!
Fam boutey plastik; enn gorze dilo
Robine piblik.
Fam obze likid pou zom kas enn yenn.
Ala rezilta kiltir komersial
Kot aste vande ranplas dinite.
Pa fane do ta! Konn so vre valer.
Li pa enn dilo, enn zoli dilo;
Li ‘si li imin parey kouma twa.

LAMOUR LAPRIYER

Lamour li enn lapriyer kan nou dir mersi Lavi
parski dan lizie, dan sourir, dan lavwa, lor figir
dan labous, dan lekor bliye laz nou retrouv noumem
dan lotla;
parski dan lotla – parey, pa parey – nou disan dir nou
ena Lamour Koumansman kan nanye ditou vinn tou,
kan sak fraksion segonn vinn
Leternite Permanan.
Li enn lapriyer kan dan leker wi ena pardon ‘si
parski malgre ki nou lev nou latet ver lesiel lao
nou lespri bourik, nou reflex zako
pa finn larg nou net;
parski nou bieneme – parey pa parey – kan so larm koule
enn fraksion segonn soufrans vinn
enn leternite.
Lamour vinn enn lapriyer kan so nam apel Shannti
parski violans kreasion al tingn so dife
dan lasours lape
parski nou bieneme

  • parey pa parey;
    ki li Yoni, ki li Linga
    li osi yin-yang –
    li pran e li donn
    Lamour
    Pardon
    Lape

SANDYA

“Ou kone tonton, pa bizin ou tris …
Kan Sandya ti ne tou ti bien normal …
anfin ti paret ki tou ti normal,
ziska ki enn zour dokter ti dir nou
ki nou ti baba zame pa pou vinn
enn zanfan normal ki al tilekol,
apre, gran lekol, ki zwe lamarel,
konpoz CPE … pas so HSC,
vinn profesionel, donn nesans zanfan …

Kouma enn zekler li ti vinn kot nou,
ekler nou lavi, lor vites kit nou.
Nou ti per lerla ki fernwar partou
pou kas nou lelan. Non, non, non tonton!
Bondie ti pret nou Lalimier Sandya
pou enn timama pou fer nou konpran
Lamour Transparan, Lamour Permanan …”
Ler mo get li ale, li ek so bieneme,
enn kou mo trouv kler.

ROMANS?

Kifer to sourir kouma obsesion
finn swiv mwa partou, pe swiv mwa toultan;
kouma lakol fort, kifer to figir
kol dan fon mo lizie emerveye;
loder to labous kol dan mo nene,
obliz mo lespri rod nek to prezans?
Kifer letan ek distans pa finn kas resor;
finn fer nou lamour vinn ankor pli for?
Eski parski de nam-torsenn-kole
ti zwenn dan limansite eternel;
san bizin lizie rekonet lotla?
Eski se lasans, enn sinp aksidan
ki ti met de destin lor mem sime?
Eski parski nou simi ek nou biolozi
finn trouv meyer konbinezon pou nou sirvi?
Kikfwa romans!
Zistwar dan fim HollyBollywood?
Kikfwa tousa. Kikfwa plis ki tousa.
Kikfwa enn temwayaz ki sak difikilte
ek soufrans dan lavi li zis enn lapriyer
pou beni kreasion dan leker destriksion?
Kikfwa twa ek mwa gate nou’ena enn mision
pou dir bann zenerasion
ki Lamour pa konn defet
mem kan met li lor lakrwa.

LASOURS LAMOUR

Gate!
Pa posib!
Pa kapav kontan mo zanfan, zanfan mo zanfan
E pa kontan twa,
Mama mo zanfan.
Pa kapav kontan dilo lasours
San kontan lasours.
Pa kapav kontan twa san kontan
Zezikri, Bondie Lamour,
Lasours tou lamour.
Pa kapav kontan lamour nimakarram!

POEZI 2004

COPYRIGHT DEV VIRAHSAWMY AND ICJM

BE KI ZOT ‘LE?

zot pa’le ki zenes fer lamour

  • fer gate, fer koko, fer malis mem zafer
  • fale pa dapre zot gagn frison soliter
  • enn spermatozoid SDF se enn krim kont limanite –
    pa servi kapot, pa pran pilil ni lavey, ni lelandime
    homoseksialite enn krim – Bondie pa kontan –
    prostitision pese sa – fer malang, melanz dilar ar sindou –

avortman pli pir ki ladrog, koripsion, global warming,
lager, piyaz resours later, lamer ek lesiel

  • zom ki dir – fam kondane pou ekoute ANSILANS, doub pinision
    fer signdekrwa, fer roja, al siwala,

viv lafami linga dan yoni! epatatiepatata
fer signdekrwa avan met Marie-Madeleine lor lakrwa
fer namaste avan viol Sita

KI RASINN?

mo rasinn li pa dan Bihar,
dan karo Andhra Pradesh,
dan bouyabes De La Canebière
dan langouti Ali Jinnah
ousa fez Pandit Nehru.

mo rasinn li pa dan Lazi,
Lerop ousa Atlantis;
li pa dan nam angourdi
seki pe rod sot dilo
pou ranz enn nouvo marray.

Li lwin laba dan Big Bang,
dan lapousier biliar zetwal;
pre isi dan premie souf
dan savannah Afrikin.

GRANDIMOUN TI DIR

enn grandimoun ti dir mwa
pa bliye loner fami
mazinn bien kot nou sorti,
gard sistem intak piti
lot grandimoun ti dir mwa
aret fer zans bitasion
trap to plim, fit to kreyon
dan liv lekol get dime
aprann koz kouma Angle,
prononse sivilize

ler mo sey prezerv sistem
profeser pran so rotin
ler mo koz sivilize
pousari trap so baton

DERYER MIRAY

mo arpan later ti nouri boner
ti donn mwa maniok ek kotomili
volay vakabon pou nouri zanfan
kifer mo ti’al rod plis?

mo finn plant lapipi, kiltiv alerzi,
gref personel ar pou-mwa-sa
met provin kraz-boja, rekolte santipi
pasan pase, pez nene ale

mo finn ranz gran miray beton toutotour pou dimoun pa gete
ot, kosto, epe, kas konte kirye
kabos regar groker, protez prive
deryer miray aster ena trankilite
lor tom vid fler set-kouler finn swiside
akoz plis gagne plis rode

VIEZENNZAN

mo zanfan azordi servi diksioner yer
Eski zenes zordi pe vieyi avan ler?
mo pa konpran nanye; mo lespri vinn kokom

  • kikfwa dan mo zenes mo finn bwar tro peg rom –
    ler mo tann zot koze vadire mo granper

viezennzan, viezennfi pankor zwenn dizwitan
pe deza radote kouma peroke yer;
sinkantan finn pase me partou tann mem tan
vadire nanye pa finn sanze lor later
diskour yer azordi resanble avatier

eski zenes antor ousa mwa ki’nn fane?
ar sikdorz kolorye mo’nn sikre grosierte
kasiet katastrof plenn dan lanbalaz dore
akoz mwa azordi Tifanfan dan lakle

TOUKOREK

mo depite dir mwa pa trakase
toukorek
enn leg rapas finn farous tou zwazo
li finn ras lizie enn pannda zean
kaka lor latet Kilimannjaro
vomi dan Ganga so lasours sakre
toukorek

ar labek krose, ar grif, ar zergo
li’nn desir pavyon ek konstitision
toukorek
pa’le payanke plant nik lor montagn
pwason peple dan koray nou brizan
toukorek

depite dir leg korek, foul korek

KOZ PAROL

dan mo baitka parol koul dan dalo
kouma problem lev latet lor vites
komite kas so palto
prezidan dres so lagorz
e nou koze, koze, koze … zame rans

dan lagam koze nou bliye problem
parol repete desann dan dalo
kouma dilo glis dan karo fey sonz
ziska souf koupe.
Lerla nou’al dormi satisfe.

Mirak! Ler soley leve, nou tou nou’nn bliye
kifer lavey nou ti koze, koze, koze.
Akoz samem gourrouji kontan dir:
parol enn kado Bondie, servi san moderasion.

ZAME FINI

kan mo ti ankor joukal / James Dean ek Elvis ti ant mo rev /
rev akter ek rev santer / ti pe boulvers rev mo papa /
rev profeser / rev avoka / rev ki fer loner fami /
ler laz fer enn joukal kile / enn lot vit tal li dan so plas /
rev moiz travers lamer rouz / komannman pou nouvo dime /
nouvo akter / nouvo santer / ar promes dile ek dimiel /
nouvo zestaz / nouvo bataz / ziska kongn ar miray /
lerla dan brouyar toufann / Toufann lev pavyon nouvo rol /

akting ek sante touzour la
ranpli kaye paz par paz
parey kouma lepok Elvis
lamer rouz, bos lor miray

zame fini akting ek sante
depi yer ziska dime

LOT KOTE BARLIZOUR

mo ti kamarad / fek gagn dizwit-an / li zoli-malin / li intelizan /
ler li vintwit-an / tou dimoun dakor / sa enn gran-nwar sa /
enn kalipa mahakaserpake/ tabardenn-exper dan so karo kann /
dan so disiplinn peyna so segon / apart sa papa / bourik manz lazle /
so soley leve / toulezour mem ler / toulezour mem plas / al kouse parey /
pa koz barlizour lot kote lizour / ki so gourrouji finn tras dan disab
eternel / mahakalipa tom pouf / perdi pie / sey debat abba dan vid /
li konn so metie / li profesionel / napa dimann plis /

prodiktivite / rantabilite / finn plant enn pandil /
dan fon nou servo / tik-tak regilie / dan roulman parey /
lerla blok gete / e anpes lespri fer explorasion /
andeor baraz / gardien labitid /
lalimier vierz / lot kote barlizour /
gard mister fer per/ paraliz lespri

DAN DANBWA

Fer vadire pa ekziste.
Dir non, pa gete. Par limem li pou ale.
Somaz? Ki’ete sa? Dimoun finn bliye rode;
Travay pa manke. Kan rode gagne.
SIDA? Ki’ete sa? Enn erer malkalkile.
Pa marye ar etranze. Problem regle.
Lalkolism pe fer ravaz? Pa finn dir zot lor boutey
“A consommer avek modérasion” ? Ki zot’le plis?
Aret palab anti-patriyotik. … SINON! …
ARET TIR LAY, ROD LIPOU POUL.

Dan danbwa ki zot’le? Ena dibwa.
Ki zot ti kwar? Dimiel, manteg?
Pa pran kont rabasaz ek radotaz;
rabotaz ek redresaz lor baz. Samem mesaz.

LIMIT

Ni Tamburlaine, ni Tabardenn;
Ni zero, ni Zorro.
Pa rod zoue Bondie do matlo.

Tou dimoun pe rod enn sapit dan Istwar:
Papa Repiblik, Papa Ekonomik,
Papa Sibernetik, Papa Akrobatik
soup kouma boul lastik
ki sot-sote san get prinsip
koustik lor koustik.

Bliye liv istwar!
Dan profon lizie enn baba fek ne,
Dan enn ti sourir lalev bieneme
Get lavi pe deroule,
Lir listwar limanite.

DAN PEI REV

kouma li fasil kwar seki ou’le
kan pa neseser teste bann lide!
ala fasil la san get kat kote
met dan portmone lamone kontan
ramas dan poban bon parol konfi
get kouma fasil san okenn zefor
douser natirel dilo lor fey sonz
laliann leng ki grinp lor ledo banbou
rasinn ki file ziska zwenn kanbar
fer enn ta tapaz pou pa dir nanye
Anou sey reve ki lavi enn rev
Kot seki ete pa vreman ete
Seki pa ete se laverite
Ler soley leve. Pa fasil. Seye.

KI POU RESTE?

So gourrou ti dir lavi enn poem,
enn poem epik kan nou kraz klwazon,
eklat ti kazot, grenn miray sournwa
pou grandi lespas lamour, liberte

  • lamour-liberte, liberte-lamour –
    (lamour ki fletri san so ser liberte,
    liberte ki pati san so frer lamour)
    zanfan zimo kan destin ti egal.
    Zordi so pirog dan bor lorizon
    anflame pe sey rapel par deryer:
    Miray grene finn repouse?
    Lespas lamour finn retresi?
    Misk liberte finn ramoli?
    Kisannla rapel so sante?

YIN-YANG

Wi, Hamlet ti britaliz Ofilia;
Wi, Zertrid ti fane ar so bofrer;
Me sa pa vedir dominer finn mor.
Pou enn Kleopat ki fer tralala
Ena plis ki dis korde ar douler.
Malsans Yin ek Yang sakenn so kote.

Dominer matlo pa sap dan lezer.
Li dan nou, otour nou partou kote;
Depi nou dan vant ziska lapousier
Li fer so ravaz anpes nou trouv kler.

Akoz sa matlo ekout bien dan lwin
Vre lavwa Zezi ki pouvwar Zordi
Finn ferm dan kavo linstin dominer.
Li pe dimann nou liber Yin ek Yang.

DEZIEM SANS

Premie fwa ti apepre-touk-touke
sey-maye, tik agos pas boul adrwat;
maryaz konsome san seremoni,
tou pe deroule dan chorri-chorri

  • mo granpapa dir ranvway chawtarri –
    doula ek doulinn gagn gos lor lili;
    sadi resanble repa karrmadi
    vadire baryat kondir korbiyar.
    Personn pa ti kwar pou’ena deziem sans.
    Sannkoutla baba nou tras sime la;
    sak pa nou mete nou met li dan sir;
    pa les apepre met lak ar destin.
    Pa pou’ena trwaziem. Sannkoula baba
    fale koutkekout baryat donn maja.

DIME 40 AN

Dime karant-an vadire zordi,
zordi gramatin ki pa finn perdi
malgre tourdisman, malgre tou tourman
freser laroze lor enn petal roz;
dime karant-an kontingn get divan

  • zanfan, tizanfan ziska dan tournan –
    kot enn zardinie aroz dime ar
    petal tou kouler pou beni parkour.

Nou lespri-lekor finn zwenn pou toultan.
LAVI finn donn nou, sakenn so kote,
toulede ansam, liker espesial,
parter fler sezon, parfin fri sovaz
pou ki tou zanfan konsian e konpran
LAMOUR-LIBERTE so ringn permanan.

(13.08.04 – pou selebre lamour 40 an maryaz)

NOUVO PAROL POETIK

Parol mizikal, parol ritm ek rim
dan sante Lata, Elvis ek Beatles
manitiz mo nam, plonz mwa dan extaz;
parol mazikal, lagam donn sawal
jalsa kadanse chombo mo lespri,
may mwa dan lanbians, fer mwa rod parey;
Shakespeare, Auden, Prevert marye pike
pou plonz mwa dan enn kouran lalimier
ki pa konn limit, ki napeyna bit:
dan so finision nou zwenn koumansman.

Enn gramatin tann dan tieder tropik
Parfin tamarin, douser fangorin
Anfant nouvo kadans pou akonpagn
Nesans enn nouvo parol poetik.

DETRWA TI SILAB

si mo ti kapav dir mo kontan twa
atraver lespas, atraver letan
pou ki yer laba ek zordi isi
rapel dime;
si mo ti kapav dir mo kontan twa
ar choula trant-an ek sazes swasant
pou ki yer, zordi ek dime reste
rakont mem zistwar mo ti pou zis dir
sis silab sinp : koko mo kontan twa.

Bel parol manter bizin kamouflaz,
Tintir madigra, losion kasiet pi
Pou dir konplike seki pa ete.

mwa mo bizin zis detrwa ti silab
pou dir mo gate limem mo lamour.

LI’NN FINI VINI

kan so ler vini li li pou vini anvi pa anvi;
pa kapav kile ni tini-tini;
pa sey ferm laport, met bar dan lafnet;
les partou ouver (li pa enn voler).
kan so ler vini li li pou vini anvi pa anvi;
ni zes lapriyer, ni kanf, sanbrani;
briyani pou orfelin dan kouvan;
kirrtann, bajanam; tamtam longanis;
tousa initil!

Ler to ti kapav, olie fer riye to ti fer plore;
olie pardone to ti rod vanzans;
olie lape to ti alim dife.

Finn fini tro tar pou rod efase.
Li’nn fini vini.

KI MO BIZIN?

vwayaz oversiz? loto joutifri?
diaman, lor, larzan, prezidan dan bord?
fotey marokin, loto ofisiel?
mo pa’le tousa.
ki to’le mo fer ar ritiel piblik,
ar seremoni?
mo pa gagn letan pou sourir forse,
ar fer vadire korek pa korek,
pa korek korek.

Enn ti ver divin ki respir bonte,
bote, lasante; enn ti bout dipin
ki nouri lekor san bliye lespri,
mo pa bizin plis.

Res boukou poem ki pa’nkor ekrir.

TO’NN DIR ‘POSTERITE’?

yer swar mo ti kwar depi ‘Li’ dernie
ziska ‘Li’ dime dan zardin Ziliet,
karo Romeo, parol poetik,
sante dramatik ek zistwar mazik
Tata Iranah finn gagn zot konfor
dan kofor memwar pou leternite;
aryer-tizanfan mo bann tizanfan
pou kontinie gout delis artistik.

dan mo somey yer enn vag dan lamer
oter enn montagn finn kraz lor montagn;
soley ankoler finn deses later,
fer li vinn kram-kram; divan sek-mouye
finn plis tou bann pie – lezo blan-kase.
Ekrir? Kifer? Pou kisannla? Ayo!

RWAYOM PALAB

ler pa konn nanye, lerlamem babou
nou fer vadire nou lerwa kone;
ler nou pa konpran nou konn fer sanblan
ki nou konpran tou e ki nou konn tou;
nou konn tou sekre: sekre lor lili,
sekre kabine; nou mem konn ki rev
nou vwazin pou fer. Nou konn tou sekre,
nou pa gard sekre – vre demokrasi!

Nou kouchou-kouchou fane dan divan;
fer koustik dan ler, rikose dan vag,
ramas lenerzi, dantel, antrede;
ler li revini kikfwa vinn sirman.

Resours natirel! Nou kapav export
lenerzi rimer, palab insandier.

GET AR DE LIZIE

Ou pou kwar, mo sir, get ar de lizie
enn zafer normal. Erer kamarad!
Zis dan Lil Moris ki dimoun kone
kouma – baprrebap! – get ar de lizie.
Si ou lapo blan, nwar, zonn ou maron;
si ou nene plat, zamalak, lamson;
si seve sarbon, laloues, tirbouson
lizie Morisien fer separasion.

Nou ena lizie de kote nene

  • enn kado Bondie! – pou nou kapav get
    separ-separe – li pa normal sa? –

Aret to badinaz! Tomem to kapav kwar!
Nou tou mem parey? Pa fane do ta!
To finn vinn kannwa ousa kaylous net?

POURTAN ZEZI …

li trenn so lipie, lavwa pa sorti;
olie repoze li prefer chombo,
tini-tini renn pouvwar rapiese;
so lizie tann maf, so zorey trouv som;
li pa rapel tro; enn zafer ki kler
li pa pou larg renn pouvwar kontsezon;
li tranble-tranble, parfwa li bave,
kous-kilot tranpe me pa kwar beti
li pou larg pouvwar. Samem so daway!

Beti Oh Beti, nou Senier Zezi
Pourtan ti dir nou dan rwayom lespri
Met nou lenerzi; kan nou ler vini
Bizin konn sorti; pa amar nou nam
Ar lonbraz lavi. Samem vre daway.

DAN DONE KI’ENA

Misie Fulena, mo Gourrou Goodlands,
lontan ti dir nou metie profeser
samem pli zoli paski peyna lot
kot nou ramas plis kan nou pe donn plis.
Misie Fulena lontan finn kit nou
me so ti parol kouma enn manntra
kol ar lakol fort ankor touzour kler,
krint, vivan, koryas. Enn inspirasion.

Pa konn pou lezot me mo kapav dir
mo’nn aprann trouv kler, mo’nn aprann ekrir,
mo’nn aprann dir kler sak fwa dan lekol
mo finn ed zennzan dekouver bote
dan detrwa ti mo fane lor enn paz
ki poet toultan done pou tou laz.

LI FINN VANN SO NAM

Pa kwar zis dan yer ena Dokter Fost
ki ti vann so nam pou enn pla nisa
lor lili malis zenes permanan;
gramatin-tanto, yer-apredime
ena Dokter Fost ki tourn so ledo
ar prinsip LAMOUR, mama LIBERTE,
pou ki Lisifer ar pos miliarder
minn destin, detrir sedev kreasion.

olie koze zot zaze
olie done zot nek pran
olie montre zot kasiet
olie pran kont zot fer kont
e zot bliye letansa ki LI ti mont lor lakrwa
pou pran lor so zepol frel nou soufrans dezespere.

MO’NN FANE?

Mo ti fer enn rev, enn rev kikfwa fou,
ki mo vilaz tris kouver ar lagal
ti vinn oazis kot dilo lasours
rafresi lipie pelrin fatige;
douser fri tropik ar kouler mazik
nouri kreasion; lonbraz repozan
kouler ble pastel andormi traka,
kas so konte ar saler lamitie.

Dan oazis la zanfan ti ere,
ansekirite; vie dimoun pa ti
bizin met lake pou enn bout dipin;
lamour lib, sourir pa ti ipokrit …

Ler somey fane mo lizie kase:
lagal finn fane. Eski mo’nn fane?

LABARB SIN

Enn bon dimoun sa!
set fwa par semenn – li refiz repo –
li al konfese; li fer sarite;
li frekant legliz, kovil ek moske;
finans konstriksion kalimay ek tanp;
organiz kirrtann, tap jal dan bajann.
Enn bon dimoun sa!
li priye bondie gramatin, midi,
tanto ek apre; li kondann pese,
koz kont mesanste; li pous diab for-for

  • tou dimoun tande; li met linz sadou,
    tenn so labarb blan. Enn bon dimoun sa!

Kan enn fam pase li anpes regar
pitasie trouble pirte so labarb.

EFASE-REFER

Misie tabisman enn zour ti dir nou,
tou bann meteye gran, mwayin, piti
pou vinn propriyeter zot plantasion
si zot tou dakor. Nou pa ti dakor.
Bann gran meteye ek seki mwayin,
laplipar desid ki zot pli kontan
enn plas dan salon viziter Grannkaz
parski gagn pli bon dan lonbraz Grannkaz.

Bann ti meteye desid separe
e lerla ranz enn salon mem kouler

  • bon imitasion – ki salon Grannkaz
  • rido mem kouler, version madigra.

Me zordi karya finn ranz nik partou
e tou meteye pe priy lougarou.

LAROUT DEFONSE

Lor larout Damas katarak tonbe,
tingn obskirite, alim lalimier;
zigzage, monte-desann, vwayazer
pionn laba oazis ki pe louk li.
Laba kot sime al ver Emais
kisannla trwaziem pe lev lapousier,
deranz labitid, fer get lot manier
pou ki nouvote ranplas rasazie.

Me ler ou rant lor larout defonse,
kot trou bous lizie, met linet roupi
kabos ou gete; nene dan fernwar,
zorey dan brouyar ou destinasion
ouver de lebra, anbras ou likou,
souk atma ale, les bagas anplas.

LI PA’LE TANDE

telman abitie lir dan kart soue,
tann li dan sante pasekonpoze,
get li lor lekran – ala li zoli
prodwi dideor; telman finn aprann
ki zan blon meyer ki zanblon lokal,
ki sivilize vedir prononse

  • reset inporte – lamanier Lasenn,
    Tamiz ek Lalwar – bliye Latanie…

Ayomomama! Mo pa aret dir
ki mo kontan li me li pa tande;
zorey rafine refiz mo grosie,
prefer zevoutem. Aster mo’nn vinn vie,
tousel dan mo kwin. Finn fini tro tar
Pou fer li konpran ki mo kontan li.

MAYA PARTOU

dan nou ti vilaz dan niaz fer sanblan
san fason nou fer mem lonbraz epe
paret lekleraz
dan nou diksioner ‘pa kone’ absan
parski san zefor nou chalenj mister
ki dimann pardon
‘pa kapav’ lontan lot kote brizan
finn al ranz so nik telman li onte
get nou paravan

nou konn fer serman pou pa koz manti,
nou dimann pardon pou pa santi pi
parski nou kone dimoun admirab
dan konfor marray pou gob nou malay.
Ala nou bon la met maya partou!

INVANT LAROU

Mo’ena enn ti pies. Toulegramatin
li invant larou. Peyna so segon!
Pa kwar li kouyon ousa arogan

  • pa kwar sa ditou – li sinserman kwar
    nou pa reflesi, nou mank matier gri
  • remersie lesiel ki pe avoy li
    toulegramatin pou kre nouvote;
    sankwa nou bwar lank. … Kifer to riye?
    Get kouma li kler, get kouma li gran,
    zoli, edike ek sivilize;
    pa bliye li finn al liniversite.

Mo kontan mo pies. Grasa li matlo
inposib bliye bote modesti
ek linportans enn doz imilite.

MIRAY GRENE

Miray ant mwa ek terin mo vwazin
ti sitan vilin ki mem bann zwazo
ti refiz poze lor boutey kase
ek difil barble.
Mem lerb de kote ti bien nourisan
kabri ek mouton ti pe mordefin;
lagrinjab partou fer zanimo per
ar regar Barb Ble.

Ler miray grene mo garso kriye
‘Hip, hip, hip Hurray’, ‘La fin de l’Histoire’.
Chacha Manilall, enn sans li ti la,
Tourn zorey fangas: ‘Chichi, ti makro!
Kan to pou konpran? Get bien tikouyon
Lafin koumansman.

ROUPI KARE

Dan depotwar Marsikoz bann saser
ek serif rwayom Paysa Roupaya
Pe kontinie nouri Rev Morisien,
enn imitasion ki preske parey
rev amerikin tranpe dan parfin
wiski ‘BLAKLEBEL’, ena ki dir ‘BLUE’.
To pa kone ki’ete rev Morisien?
Aya becharra! Sharam napeyna?

Rev Morisien li pa enn roupi ron,
pa oval nonpli, ni rektangiler
ni triyang me li kare triyanger;
miraz konsome, pa bizin peye,
li kart so zero ar promes nisa,
lagam tamasa, manze, bwar, donn jaz.

OUSTAD SIPERLATIF

Enn fwa dan enn siek, enn siek admirab,
ti’ena enn ti lom, enn lom onorab
ki ti ena sitan bon kalite,
sitan bon manier, sitan konesans,
sitan konpetans, sitan experyans,
sitan intelizans, extravagans,
malsans, vanzans, pasians, sitan-sitan
ki siperlatif, kan get li, kaye.

Li pa rabase, li pa radote;
pa kwar so lespri kannle, kabose.
Li kouma Midas: so touse fer lor.
Aster ou konpran kifer finn met li
akote mize dan ansien trezor:
bizin prezerv oustad siperlatif.

REFER EDENN

Mo ti gagn kado enn arpan later
dan Fertile Crescent.
Enn ti larivier kot somon krwaze
travers mo later, aroz mo parter,
verze fri, legim.
Kabri ek mouton dan patiraz ver
anpe zot okip zot zenerasion.
Enn zour mo kraz tou.

Met somon dan bwat, dilo dan boutey;
plati verze pou fer roulo papie;
dan karo brile kabri manz salad,
rasinn ek lekors.
Mo arpan dezer finn vinn enn waste land.
Ki pou fer aster pou refer Edenn?

LI EK MWA

Li ek mwa finn konn enn zistwardamour
ki finn grandi natirel, san panse
kouma dilo lasours montagn desann,
kaskontour, zigzage ziska lamer;
e lor nou parkour li finn resit mwa
kouma mwa mo finn resit so bote;
ler mo swazir mo pou dir ki li’ete
li li finn dir mwa ki mwa mo ete.

Depi premie zour mwa ek li ansam,
ki li ti dan vant Kartie Militer,
anba enn pie prinn dan karo Goudlenns,
ousa libreri laba dan Lekos.
E aster kan ler depar pe koste
Ala li donn mwa lagam kontinie.

VILIN TIKANAR

Enn vilin tikanar enn swar liver
rant dan mo lakaz pou kasiet freser.
Kwin, kwin! So lavwa grosie, detone
mari irit mwa, anpes mwa dormi
dan lebra dous ek parfime zoli
Marianne seve blon, Albion lizie ble

  • kafe san triyaz pourvi garanti
    jos siperlatif, meday, promosion.

Liver traverse ar so ti lapli,
so divan glase, so brouyar lagli
ziska enn Lindi kan soley leve
boner gramatin. Mo rod tikanar.
Kot mo tikanar? Ler mo sort deor
omilie basin mo trouv mazeste.

GALOUPE-TONBE

Santekler ek Pertelot ti ere,
plis ere ki gagnan siperkagnot,
let zot premie lo ouver so lizie
kan zot ti pre pou abandonn kazot.
Zot koumans fer plan: Fis pou vinn sesi,
Fis pou fer sela. Sanpion Olinpik?
Lorea klasik? Lider politik?
Non, non, non do ta Nobel literer.

Zot ti defann li sant koukourroukou;
zot ti obliz li kriy kokoriko,
kokadoudouldou. Lor imitasion,
lor fer koumadir li ti mari fwet
ziska ki enn zour enn vwazin trouv li
lakord dan likou anpandan lor brans.

KI PE ARIVE?

Ki pe arive Ferdinan beta?
Ki pe arive Miranda beti?
Pourtan zot zardin fleri ar lavi:
fler, fri ek fouzer egey nou landrwa.
Pou enn bout dolar zot met li angaz?
Les kawboy marday met plat plantasion,
viol mama later ar zouti foraz?
Permet trikmandaz touf respirasion?

Dir zot bann zanfan pa fer mem erer.
Nou ti bout later, nou ti kwin zardin
nou ti gagn kado pa pou kraz lagrin
me pou nou montre Senier Kreater,
parey kouma li, nou ‘si nou sagrin
kan fler, fri, fouzer nepli konn sourir.

KAN BOUKLIYE TONBE

Laplipar bliye sa boukliye la
ki ti bar bann gorl kan dan nou lanfans
dan lespas tourman lame protekter
amorti sekous, adousi bann sok
san fer letalaz, rod remersiman
telman natirel, instin maternel,
pa bizin leson ousa lantrennman
pou anpes zanfan vinn viktim brigan.

Se kan li pa la ki mo ti santi
gro lapat klak mwa, mesanste kraz mwa,
blok mo natirel. Difisil grandi
kan sak gramatin amenn so ti doz
sagrin, fristrasion ek imiliasion.

Mo anz gardien finn kit mwa tro boner?

KIKFWA MO SANS

To’apel sa desin? Get sa foto la,
mo’le to desin resanble sa net.
Non, non, non, refer! Refer mo dir twa
Refer azenou, refer get soley.
Refer, refer, refer move fatra…
Pa finn dir twa lir sa, vilin ingra!
Sa mo la ki’ete? Sa ki vedir sa?
Ouver diksioner, aprann zot par ker.

Bann pa ti trouv kler ti deklar flanbo,
bann lespri traver ti fer profeser,
bann ti dan fernwar ti zoue eklerer,
bann kalson mouye ti deklar zoro.

Enn sans mo dir twa! Pa pe koz foutan!
Zot finn obliz mwa bril zot tradision.

SAK PIKAN ENA SO PETAL

Mo rapel kan li ti kit mwa, ale
kouma-pou-fer-aster pers fit partou;
mouy papie mouslinn lor mo servolan;
kabos nay toupi, depay lakord fouet;
mo bennjo kapstann gagn enn son lamok;
vie galon dilwil nepli jal, dolok.

Me si li ti la li ti pou may mwa
ar so moundani; so garson gate
pa ti pou gagn sans dekouver lamour,
kwar dan liberte ek egalite.
So belfi kikfwa dan so diksioner
ti pou sinonim ar sinp serviter.

To trouve gate pa manti ditou
kan dir: “sak pikan ena so petal”.

SAK PIKAN ENA SO PETAL II

Ler lafiev polio bril mo lame gos
mo mama plore, mo papa onte,
mo tantinn relizie koz pinision,

  • pese pey lor later, li dir for-for,
    bondie kone ki li fer! –
    dimoun sikane, apel mwa moyon,
    tilame zot dir – riye, mo sagrin.
    Bondie kone ki li fer?

Ler nou zoue foutborl, mwa mo zoue gorli;
ler zoue voleborl zot gagn tarrtarri
ki li lor servis, ki li lor smas.
Aster kan mo get ti lame moyon
Ala mo riye. Li ti’ena rezon.
Bondie kone ki li fer.

LAMOUR SAKRE

Mo kamouad Edouard pa fer diferans
ant fer ti koko, fer gate, lamour
ek fer malis. Mo pa kone kifer.
Eski li dir sa pou mok mo kiltir,
pou dir ki mo lang zis bon pou lisien

  • enn desarz difout fertiliz dizef?
    Eski dapre li extaz erotik
    li zis ekziste lor trotwar Paris?

Kwar mwa mo matlo, dan mo ti lavi
sorti bitasion, lamour li sakre
kan mo bieneme ek mwa donn nou tou
dan tandres, kares, zouisans partaze.

Nou partaz lamour dan plezir lekor
parski samem pli gran kado Bondie.

YONI EK LINGA

Mo tantinn veritab lera legliz,
nam kalimay, sanbrani, tanbalon
kontan dir chichi kan lisien krwaze,
zenes anbrase ou kares lekor

  • tousala bisagn, sime perdision.
    So program virzinite eternel
    dan rwayom Bondie modi ar lakras
    pese ek pianter dan lekor imin.

Sa gran Indou la ki priye Buddha
finn pas akote – finn refiz gete? –
sazes oryantal dan zardin zepis,
plezir parfime, erotism tantrik.

Finn tro tar pou li konn adorasion
dan lalians sakre Yoni ek Linga.

LALIANS

papa, patron, pret, paster, profeser
tousa bann P la finn ayjak pouvwar
pou fer devlopman rim ar dominer
bayonet ar labraget; tilespri
ar lapeti pran, pran, pran san done

mama, matronn, mis, maser, mataji
nek donn zot pouvwar, get Matahari
inpoz lor nou tou vazinokrasi

Kan enn zour Bondie dan lakaz baba
ti sem zerm lamour, sa zour la li ti
anons nou nesans sivilizasion
ki sarye lalians Linga ek Yoni.

Ni patriyarka, ni matriyarka!
Nou ador lalians Yoni ek Linga.

PLIS KI TOMEM

Dir mwa mo tonton, dir mwa Ton Toulsi,
ki vedir lamour.
To finn konn Adan, to finn konn so Ev,
Adam ek so Stiv; Ziliet, Romeo;
twa ki finn souy larm
Marie-Madeleine ar anchrra Dropadi
dir mwa, dir mwa vit ki vedir lamour,
Dir mwa Ton Toulsi.

Kan to kontan li plis ki kontan twa;
kan dan partaze to trouv to boner;
kan to bieneme anflam to lavi,
dan so lizie kler, so lekor beni
to santi prezans to prop kreater
lerla to kone Lamour beni twa.

ADORASION

Dilo sakre Granbasin
Kavo sakre Perlaval
Ros Nwar sakre dan Kaaba
Tou bann pelrin zwenn pou ador sakre
Mwa pov bachara dan tousa Senier
Mo pa pe trouv twa. Pardonn mwa!

Me kan lame-lipie enn bieneme
atas lekor ar lekor; kan lalev
fonn dan zouisans parfime;
kan laverite touni pe ofer
bote eternel partaze;
kan lekor ekler lespri,
lespri fer lekor vinn sin
dan li se Twa mo adore.