POEZI 2004

COPYRIGHT DEV VIRAHSAWMY AND ICJM

BE KI ZOT ‘LE?

zot pa’le ki zenes fer lamour

  • fer gate, fer koko, fer malis mem zafer
  • fale pa dapre zot gagn frison soliter
  • enn spermatozoid SDF se enn krim kont limanite –
    pa servi kapot, pa pran pilil ni lavey, ni lelandime
    homoseksialite enn krim – Bondie pa kontan –
    prostitision pese sa – fer malang, melanz dilar ar sindou –

avortman pli pir ki ladrog, koripsion, global warming,
lager, piyaz resours later, lamer ek lesiel

  • zom ki dir – fam kondane pou ekoute ANSILANS, doub pinision
    fer signdekrwa, fer roja, al siwala,

viv lafami linga dan yoni! epatatiepatata
fer signdekrwa avan met Marie-Madeleine lor lakrwa
fer namaste avan viol Sita

KI RASINN?

mo rasinn li pa dan Bihar,
dan karo Andhra Pradesh,
dan bouyabes De La Canebière
dan langouti Ali Jinnah
ousa fez Pandit Nehru.

mo rasinn li pa dan Lazi,
Lerop ousa Atlantis;
li pa dan nam angourdi
seki pe rod sot dilo
pou ranz enn nouvo marray.

Li lwin laba dan Big Bang,
dan lapousier biliar zetwal;
pre isi dan premie souf
dan savannah Afrikin.

GRANDIMOUN TI DIR

enn grandimoun ti dir mwa
pa bliye loner fami
mazinn bien kot nou sorti,
gard sistem intak piti
lot grandimoun ti dir mwa
aret fer zans bitasion
trap to plim, fit to kreyon
dan liv lekol get dime
aprann koz kouma Angle,
prononse sivilize

ler mo sey prezerv sistem
profeser pran so rotin
ler mo koz sivilize
pousari trap so baton

DERYER MIRAY

mo arpan later ti nouri boner
ti donn mwa maniok ek kotomili
volay vakabon pou nouri zanfan
kifer mo ti’al rod plis?

mo finn plant lapipi, kiltiv alerzi,
gref personel ar pou-mwa-sa
met provin kraz-boja, rekolte santipi
pasan pase, pez nene ale

mo finn ranz gran miray beton toutotour pou dimoun pa gete
ot, kosto, epe, kas konte kirye
kabos regar groker, protez prive
deryer miray aster ena trankilite
lor tom vid fler set-kouler finn swiside
akoz plis gagne plis rode

VIEZENNZAN

mo zanfan azordi servi diksioner yer
Eski zenes zordi pe vieyi avan ler?
mo pa konpran nanye; mo lespri vinn kokom

  • kikfwa dan mo zenes mo finn bwar tro peg rom –
    ler mo tann zot koze vadire mo granper

viezennzan, viezennfi pankor zwenn dizwitan
pe deza radote kouma peroke yer;
sinkantan finn pase me partou tann mem tan
vadire nanye pa finn sanze lor later
diskour yer azordi resanble avatier

eski zenes antor ousa mwa ki’nn fane?
ar sikdorz kolorye mo’nn sikre grosierte
kasiet katastrof plenn dan lanbalaz dore
akoz mwa azordi Tifanfan dan lakle

TOUKOREK

mo depite dir mwa pa trakase
toukorek
enn leg rapas finn farous tou zwazo
li finn ras lizie enn pannda zean
kaka lor latet Kilimannjaro
vomi dan Ganga so lasours sakre
toukorek

ar labek krose, ar grif, ar zergo
li’nn desir pavyon ek konstitision
toukorek
pa’le payanke plant nik lor montagn
pwason peple dan koray nou brizan
toukorek

depite dir leg korek, foul korek

KOZ PAROL

dan mo baitka parol koul dan dalo
kouma problem lev latet lor vites
komite kas so palto
prezidan dres so lagorz
e nou koze, koze, koze … zame rans

dan lagam koze nou bliye problem
parol repete desann dan dalo
kouma dilo glis dan karo fey sonz
ziska souf koupe.
Lerla nou’al dormi satisfe.

Mirak! Ler soley leve, nou tou nou’nn bliye
kifer lavey nou ti koze, koze, koze.
Akoz samem gourrouji kontan dir:
parol enn kado Bondie, servi san moderasion.

ZAME FINI

kan mo ti ankor joukal / James Dean ek Elvis ti ant mo rev /
rev akter ek rev santer / ti pe boulvers rev mo papa /
rev profeser / rev avoka / rev ki fer loner fami /
ler laz fer enn joukal kile / enn lot vit tal li dan so plas /
rev moiz travers lamer rouz / komannman pou nouvo dime /
nouvo akter / nouvo santer / ar promes dile ek dimiel /
nouvo zestaz / nouvo bataz / ziska kongn ar miray /
lerla dan brouyar toufann / Toufann lev pavyon nouvo rol /

akting ek sante touzour la
ranpli kaye paz par paz
parey kouma lepok Elvis
lamer rouz, bos lor miray

zame fini akting ek sante
depi yer ziska dime

LOT KOTE BARLIZOUR

mo ti kamarad / fek gagn dizwit-an / li zoli-malin / li intelizan /
ler li vintwit-an / tou dimoun dakor / sa enn gran-nwar sa /
enn kalipa mahakaserpake/ tabardenn-exper dan so karo kann /
dan so disiplinn peyna so segon / apart sa papa / bourik manz lazle /
so soley leve / toulezour mem ler / toulezour mem plas / al kouse parey /
pa koz barlizour lot kote lizour / ki so gourrouji finn tras dan disab
eternel / mahakalipa tom pouf / perdi pie / sey debat abba dan vid /
li konn so metie / li profesionel / napa dimann plis /

prodiktivite / rantabilite / finn plant enn pandil /
dan fon nou servo / tik-tak regilie / dan roulman parey /
lerla blok gete / e anpes lespri fer explorasion /
andeor baraz / gardien labitid /
lalimier vierz / lot kote barlizour /
gard mister fer per/ paraliz lespri

DAN DANBWA

Fer vadire pa ekziste.
Dir non, pa gete. Par limem li pou ale.
Somaz? Ki’ete sa? Dimoun finn bliye rode;
Travay pa manke. Kan rode gagne.
SIDA? Ki’ete sa? Enn erer malkalkile.
Pa marye ar etranze. Problem regle.
Lalkolism pe fer ravaz? Pa finn dir zot lor boutey
“A consommer avek modérasion” ? Ki zot’le plis?
Aret palab anti-patriyotik. … SINON! …
ARET TIR LAY, ROD LIPOU POUL.

Dan danbwa ki zot’le? Ena dibwa.
Ki zot ti kwar? Dimiel, manteg?
Pa pran kont rabasaz ek radotaz;
rabotaz ek redresaz lor baz. Samem mesaz.

LIMIT

Ni Tamburlaine, ni Tabardenn;
Ni zero, ni Zorro.
Pa rod zoue Bondie do matlo.

Tou dimoun pe rod enn sapit dan Istwar:
Papa Repiblik, Papa Ekonomik,
Papa Sibernetik, Papa Akrobatik
soup kouma boul lastik
ki sot-sote san get prinsip
koustik lor koustik.

Bliye liv istwar!
Dan profon lizie enn baba fek ne,
Dan enn ti sourir lalev bieneme
Get lavi pe deroule,
Lir listwar limanite.

DAN PEI REV

kouma li fasil kwar seki ou’le
kan pa neseser teste bann lide!
ala fasil la san get kat kote
met dan portmone lamone kontan
ramas dan poban bon parol konfi
get kouma fasil san okenn zefor
douser natirel dilo lor fey sonz
laliann leng ki grinp lor ledo banbou
rasinn ki file ziska zwenn kanbar
fer enn ta tapaz pou pa dir nanye
Anou sey reve ki lavi enn rev
Kot seki ete pa vreman ete
Seki pa ete se laverite
Ler soley leve. Pa fasil. Seye.

KI POU RESTE?

So gourrou ti dir lavi enn poem,
enn poem epik kan nou kraz klwazon,
eklat ti kazot, grenn miray sournwa
pou grandi lespas lamour, liberte

  • lamour-liberte, liberte-lamour –
    (lamour ki fletri san so ser liberte,
    liberte ki pati san so frer lamour)
    zanfan zimo kan destin ti egal.
    Zordi so pirog dan bor lorizon
    anflame pe sey rapel par deryer:
    Miray grene finn repouse?
    Lespas lamour finn retresi?
    Misk liberte finn ramoli?
    Kisannla rapel so sante?

YIN-YANG

Wi, Hamlet ti britaliz Ofilia;
Wi, Zertrid ti fane ar so bofrer;
Me sa pa vedir dominer finn mor.
Pou enn Kleopat ki fer tralala
Ena plis ki dis korde ar douler.
Malsans Yin ek Yang sakenn so kote.

Dominer matlo pa sap dan lezer.
Li dan nou, otour nou partou kote;
Depi nou dan vant ziska lapousier
Li fer so ravaz anpes nou trouv kler.

Akoz sa matlo ekout bien dan lwin
Vre lavwa Zezi ki pouvwar Zordi
Finn ferm dan kavo linstin dominer.
Li pe dimann nou liber Yin ek Yang.

DEZIEM SANS

Premie fwa ti apepre-touk-touke
sey-maye, tik agos pas boul adrwat;
maryaz konsome san seremoni,
tou pe deroule dan chorri-chorri

  • mo granpapa dir ranvway chawtarri –
    doula ek doulinn gagn gos lor lili;
    sadi resanble repa karrmadi
    vadire baryat kondir korbiyar.
    Personn pa ti kwar pou’ena deziem sans.
    Sannkoutla baba nou tras sime la;
    sak pa nou mete nou met li dan sir;
    pa les apepre met lak ar destin.
    Pa pou’ena trwaziem. Sannkoula baba
    fale koutkekout baryat donn maja.

DIME 40 AN

Dime karant-an vadire zordi,
zordi gramatin ki pa finn perdi
malgre tourdisman, malgre tou tourman
freser laroze lor enn petal roz;
dime karant-an kontingn get divan

  • zanfan, tizanfan ziska dan tournan –
    kot enn zardinie aroz dime ar
    petal tou kouler pou beni parkour.

Nou lespri-lekor finn zwenn pou toultan.
LAVI finn donn nou, sakenn so kote,
toulede ansam, liker espesial,
parter fler sezon, parfin fri sovaz
pou ki tou zanfan konsian e konpran
LAMOUR-LIBERTE so ringn permanan.

(13.08.04 – pou selebre lamour 40 an maryaz)

NOUVO PAROL POETIK

Parol mizikal, parol ritm ek rim
dan sante Lata, Elvis ek Beatles
manitiz mo nam, plonz mwa dan extaz;
parol mazikal, lagam donn sawal
jalsa kadanse chombo mo lespri,
may mwa dan lanbians, fer mwa rod parey;
Shakespeare, Auden, Prevert marye pike
pou plonz mwa dan enn kouran lalimier
ki pa konn limit, ki napeyna bit:
dan so finision nou zwenn koumansman.

Enn gramatin tann dan tieder tropik
Parfin tamarin, douser fangorin
Anfant nouvo kadans pou akonpagn
Nesans enn nouvo parol poetik.

DETRWA TI SILAB

si mo ti kapav dir mo kontan twa
atraver lespas, atraver letan
pou ki yer laba ek zordi isi
rapel dime;
si mo ti kapav dir mo kontan twa
ar choula trant-an ek sazes swasant
pou ki yer, zordi ek dime reste
rakont mem zistwar mo ti pou zis dir
sis silab sinp : koko mo kontan twa.

Bel parol manter bizin kamouflaz,
Tintir madigra, losion kasiet pi
Pou dir konplike seki pa ete.

mwa mo bizin zis detrwa ti silab
pou dir mo gate limem mo lamour.

LI’NN FINI VINI

kan so ler vini li li pou vini anvi pa anvi;
pa kapav kile ni tini-tini;
pa sey ferm laport, met bar dan lafnet;
les partou ouver (li pa enn voler).
kan so ler vini li li pou vini anvi pa anvi;
ni zes lapriyer, ni kanf, sanbrani;
briyani pou orfelin dan kouvan;
kirrtann, bajanam; tamtam longanis;
tousa initil!

Ler to ti kapav, olie fer riye to ti fer plore;
olie pardone to ti rod vanzans;
olie lape to ti alim dife.

Finn fini tro tar pou rod efase.
Li’nn fini vini.

KI MO BIZIN?

vwayaz oversiz? loto joutifri?
diaman, lor, larzan, prezidan dan bord?
fotey marokin, loto ofisiel?
mo pa’le tousa.
ki to’le mo fer ar ritiel piblik,
ar seremoni?
mo pa gagn letan pou sourir forse,
ar fer vadire korek pa korek,
pa korek korek.

Enn ti ver divin ki respir bonte,
bote, lasante; enn ti bout dipin
ki nouri lekor san bliye lespri,
mo pa bizin plis.

Res boukou poem ki pa’nkor ekrir.

TO’NN DIR ‘POSTERITE’?

yer swar mo ti kwar depi ‘Li’ dernie
ziska ‘Li’ dime dan zardin Ziliet,
karo Romeo, parol poetik,
sante dramatik ek zistwar mazik
Tata Iranah finn gagn zot konfor
dan kofor memwar pou leternite;
aryer-tizanfan mo bann tizanfan
pou kontinie gout delis artistik.

dan mo somey yer enn vag dan lamer
oter enn montagn finn kraz lor montagn;
soley ankoler finn deses later,
fer li vinn kram-kram; divan sek-mouye
finn plis tou bann pie – lezo blan-kase.
Ekrir? Kifer? Pou kisannla? Ayo!

RWAYOM PALAB

ler pa konn nanye, lerlamem babou
nou fer vadire nou lerwa kone;
ler nou pa konpran nou konn fer sanblan
ki nou konpran tou e ki nou konn tou;
nou konn tou sekre: sekre lor lili,
sekre kabine; nou mem konn ki rev
nou vwazin pou fer. Nou konn tou sekre,
nou pa gard sekre – vre demokrasi!

Nou kouchou-kouchou fane dan divan;
fer koustik dan ler, rikose dan vag,
ramas lenerzi, dantel, antrede;
ler li revini kikfwa vinn sirman.

Resours natirel! Nou kapav export
lenerzi rimer, palab insandier.

GET AR DE LIZIE

Ou pou kwar, mo sir, get ar de lizie
enn zafer normal. Erer kamarad!
Zis dan Lil Moris ki dimoun kone
kouma – baprrebap! – get ar de lizie.
Si ou lapo blan, nwar, zonn ou maron;
si ou nene plat, zamalak, lamson;
si seve sarbon, laloues, tirbouson
lizie Morisien fer separasion.

Nou ena lizie de kote nene

  • enn kado Bondie! – pou nou kapav get
    separ-separe – li pa normal sa? –

Aret to badinaz! Tomem to kapav kwar!
Nou tou mem parey? Pa fane do ta!
To finn vinn kannwa ousa kaylous net?

POURTAN ZEZI …

li trenn so lipie, lavwa pa sorti;
olie repoze li prefer chombo,
tini-tini renn pouvwar rapiese;
so lizie tann maf, so zorey trouv som;
li pa rapel tro; enn zafer ki kler
li pa pou larg renn pouvwar kontsezon;
li tranble-tranble, parfwa li bave,
kous-kilot tranpe me pa kwar beti
li pou larg pouvwar. Samem so daway!

Beti Oh Beti, nou Senier Zezi
Pourtan ti dir nou dan rwayom lespri
Met nou lenerzi; kan nou ler vini
Bizin konn sorti; pa amar nou nam
Ar lonbraz lavi. Samem vre daway.

DAN DONE KI’ENA

Misie Fulena, mo Gourrou Goodlands,
lontan ti dir nou metie profeser
samem pli zoli paski peyna lot
kot nou ramas plis kan nou pe donn plis.
Misie Fulena lontan finn kit nou
me so ti parol kouma enn manntra
kol ar lakol fort ankor touzour kler,
krint, vivan, koryas. Enn inspirasion.

Pa konn pou lezot me mo kapav dir
mo’nn aprann trouv kler, mo’nn aprann ekrir,
mo’nn aprann dir kler sak fwa dan lekol
mo finn ed zennzan dekouver bote
dan detrwa ti mo fane lor enn paz
ki poet toultan done pou tou laz.

LI FINN VANN SO NAM

Pa kwar zis dan yer ena Dokter Fost
ki ti vann so nam pou enn pla nisa
lor lili malis zenes permanan;
gramatin-tanto, yer-apredime
ena Dokter Fost ki tourn so ledo
ar prinsip LAMOUR, mama LIBERTE,
pou ki Lisifer ar pos miliarder
minn destin, detrir sedev kreasion.

olie koze zot zaze
olie done zot nek pran
olie montre zot kasiet
olie pran kont zot fer kont
e zot bliye letansa ki LI ti mont lor lakrwa
pou pran lor so zepol frel nou soufrans dezespere.

MO’NN FANE?

Mo ti fer enn rev, enn rev kikfwa fou,
ki mo vilaz tris kouver ar lagal
ti vinn oazis kot dilo lasours
rafresi lipie pelrin fatige;
douser fri tropik ar kouler mazik
nouri kreasion; lonbraz repozan
kouler ble pastel andormi traka,
kas so konte ar saler lamitie.

Dan oazis la zanfan ti ere,
ansekirite; vie dimoun pa ti
bizin met lake pou enn bout dipin;
lamour lib, sourir pa ti ipokrit …

Ler somey fane mo lizie kase:
lagal finn fane. Eski mo’nn fane?

LABARB SIN

Enn bon dimoun sa!
set fwa par semenn – li refiz repo –
li al konfese; li fer sarite;
li frekant legliz, kovil ek moske;
finans konstriksion kalimay ek tanp;
organiz kirrtann, tap jal dan bajann.
Enn bon dimoun sa!
li priye bondie gramatin, midi,
tanto ek apre; li kondann pese,
koz kont mesanste; li pous diab for-for

  • tou dimoun tande; li met linz sadou,
    tenn so labarb blan. Enn bon dimoun sa!

Kan enn fam pase li anpes regar
pitasie trouble pirte so labarb.

EFASE-REFER

Misie tabisman enn zour ti dir nou,
tou bann meteye gran, mwayin, piti
pou vinn propriyeter zot plantasion
si zot tou dakor. Nou pa ti dakor.
Bann gran meteye ek seki mwayin,
laplipar desid ki zot pli kontan
enn plas dan salon viziter Grannkaz
parski gagn pli bon dan lonbraz Grannkaz.

Bann ti meteye desid separe
e lerla ranz enn salon mem kouler

  • bon imitasion – ki salon Grannkaz
  • rido mem kouler, version madigra.

Me zordi karya finn ranz nik partou
e tou meteye pe priy lougarou.

LAROUT DEFONSE

Lor larout Damas katarak tonbe,
tingn obskirite, alim lalimier;
zigzage, monte-desann, vwayazer
pionn laba oazis ki pe louk li.
Laba kot sime al ver Emais
kisannla trwaziem pe lev lapousier,
deranz labitid, fer get lot manier
pou ki nouvote ranplas rasazie.

Me ler ou rant lor larout defonse,
kot trou bous lizie, met linet roupi
kabos ou gete; nene dan fernwar,
zorey dan brouyar ou destinasion
ouver de lebra, anbras ou likou,
souk atma ale, les bagas anplas.

LI PA’LE TANDE

telman abitie lir dan kart soue,
tann li dan sante pasekonpoze,
get li lor lekran – ala li zoli
prodwi dideor; telman finn aprann
ki zan blon meyer ki zanblon lokal,
ki sivilize vedir prononse

  • reset inporte – lamanier Lasenn,
    Tamiz ek Lalwar – bliye Latanie…

Ayomomama! Mo pa aret dir
ki mo kontan li me li pa tande;
zorey rafine refiz mo grosie,
prefer zevoutem. Aster mo’nn vinn vie,
tousel dan mo kwin. Finn fini tro tar
Pou fer li konpran ki mo kontan li.

MAYA PARTOU

dan nou ti vilaz dan niaz fer sanblan
san fason nou fer mem lonbraz epe
paret lekleraz
dan nou diksioner ‘pa kone’ absan
parski san zefor nou chalenj mister
ki dimann pardon
‘pa kapav’ lontan lot kote brizan
finn al ranz so nik telman li onte
get nou paravan

nou konn fer serman pou pa koz manti,
nou dimann pardon pou pa santi pi
parski nou kone dimoun admirab
dan konfor marray pou gob nou malay.
Ala nou bon la met maya partou!

INVANT LAROU

Mo’ena enn ti pies. Toulegramatin
li invant larou. Peyna so segon!
Pa kwar li kouyon ousa arogan

  • pa kwar sa ditou – li sinserman kwar
    nou pa reflesi, nou mank matier gri
  • remersie lesiel ki pe avoy li
    toulegramatin pou kre nouvote;
    sankwa nou bwar lank. … Kifer to riye?
    Get kouma li kler, get kouma li gran,
    zoli, edike ek sivilize;
    pa bliye li finn al liniversite.

Mo kontan mo pies. Grasa li matlo
inposib bliye bote modesti
ek linportans enn doz imilite.

MIRAY GRENE

Miray ant mwa ek terin mo vwazin
ti sitan vilin ki mem bann zwazo
ti refiz poze lor boutey kase
ek difil barble.
Mem lerb de kote ti bien nourisan
kabri ek mouton ti pe mordefin;
lagrinjab partou fer zanimo per
ar regar Barb Ble.

Ler miray grene mo garso kriye
‘Hip, hip, hip Hurray’, ‘La fin de l’Histoire’.
Chacha Manilall, enn sans li ti la,
Tourn zorey fangas: ‘Chichi, ti makro!
Kan to pou konpran? Get bien tikouyon
Lafin koumansman.

ROUPI KARE

Dan depotwar Marsikoz bann saser
ek serif rwayom Paysa Roupaya
Pe kontinie nouri Rev Morisien,
enn imitasion ki preske parey
rev amerikin tranpe dan parfin
wiski ‘BLAKLEBEL’, ena ki dir ‘BLUE’.
To pa kone ki’ete rev Morisien?
Aya becharra! Sharam napeyna?

Rev Morisien li pa enn roupi ron,
pa oval nonpli, ni rektangiler
ni triyang me li kare triyanger;
miraz konsome, pa bizin peye,
li kart so zero ar promes nisa,
lagam tamasa, manze, bwar, donn jaz.

OUSTAD SIPERLATIF

Enn fwa dan enn siek, enn siek admirab,
ti’ena enn ti lom, enn lom onorab
ki ti ena sitan bon kalite,
sitan bon manier, sitan konesans,
sitan konpetans, sitan experyans,
sitan intelizans, extravagans,
malsans, vanzans, pasians, sitan-sitan
ki siperlatif, kan get li, kaye.

Li pa rabase, li pa radote;
pa kwar so lespri kannle, kabose.
Li kouma Midas: so touse fer lor.
Aster ou konpran kifer finn met li
akote mize dan ansien trezor:
bizin prezerv oustad siperlatif.

REFER EDENN

Mo ti gagn kado enn arpan later
dan Fertile Crescent.
Enn ti larivier kot somon krwaze
travers mo later, aroz mo parter,
verze fri, legim.
Kabri ek mouton dan patiraz ver
anpe zot okip zot zenerasion.
Enn zour mo kraz tou.

Met somon dan bwat, dilo dan boutey;
plati verze pou fer roulo papie;
dan karo brile kabri manz salad,
rasinn ek lekors.
Mo arpan dezer finn vinn enn waste land.
Ki pou fer aster pou refer Edenn?

LI EK MWA

Li ek mwa finn konn enn zistwardamour
ki finn grandi natirel, san panse
kouma dilo lasours montagn desann,
kaskontour, zigzage ziska lamer;
e lor nou parkour li finn resit mwa
kouma mwa mo finn resit so bote;
ler mo swazir mo pou dir ki li’ete
li li finn dir mwa ki mwa mo ete.

Depi premie zour mwa ek li ansam,
ki li ti dan vant Kartie Militer,
anba enn pie prinn dan karo Goudlenns,
ousa libreri laba dan Lekos.
E aster kan ler depar pe koste
Ala li donn mwa lagam kontinie.

VILIN TIKANAR

Enn vilin tikanar enn swar liver
rant dan mo lakaz pou kasiet freser.
Kwin, kwin! So lavwa grosie, detone
mari irit mwa, anpes mwa dormi
dan lebra dous ek parfime zoli
Marianne seve blon, Albion lizie ble

  • kafe san triyaz pourvi garanti
    jos siperlatif, meday, promosion.

Liver traverse ar so ti lapli,
so divan glase, so brouyar lagli
ziska enn Lindi kan soley leve
boner gramatin. Mo rod tikanar.
Kot mo tikanar? Ler mo sort deor
omilie basin mo trouv mazeste.

GALOUPE-TONBE

Santekler ek Pertelot ti ere,
plis ere ki gagnan siperkagnot,
let zot premie lo ouver so lizie
kan zot ti pre pou abandonn kazot.
Zot koumans fer plan: Fis pou vinn sesi,
Fis pou fer sela. Sanpion Olinpik?
Lorea klasik? Lider politik?
Non, non, non do ta Nobel literer.

Zot ti defann li sant koukourroukou;
zot ti obliz li kriy kokoriko,
kokadoudouldou. Lor imitasion,
lor fer koumadir li ti mari fwet
ziska ki enn zour enn vwazin trouv li
lakord dan likou anpandan lor brans.

KI PE ARIVE?

Ki pe arive Ferdinan beta?
Ki pe arive Miranda beti?
Pourtan zot zardin fleri ar lavi:
fler, fri ek fouzer egey nou landrwa.
Pou enn bout dolar zot met li angaz?
Les kawboy marday met plat plantasion,
viol mama later ar zouti foraz?
Permet trikmandaz touf respirasion?

Dir zot bann zanfan pa fer mem erer.
Nou ti bout later, nou ti kwin zardin
nou ti gagn kado pa pou kraz lagrin
me pou nou montre Senier Kreater,
parey kouma li, nou ‘si nou sagrin
kan fler, fri, fouzer nepli konn sourir.

KAN BOUKLIYE TONBE

Laplipar bliye sa boukliye la
ki ti bar bann gorl kan dan nou lanfans
dan lespas tourman lame protekter
amorti sekous, adousi bann sok
san fer letalaz, rod remersiman
telman natirel, instin maternel,
pa bizin leson ousa lantrennman
pou anpes zanfan vinn viktim brigan.

Se kan li pa la ki mo ti santi
gro lapat klak mwa, mesanste kraz mwa,
blok mo natirel. Difisil grandi
kan sak gramatin amenn so ti doz
sagrin, fristrasion ek imiliasion.

Mo anz gardien finn kit mwa tro boner?

KIKFWA MO SANS

To’apel sa desin? Get sa foto la,
mo’le to desin resanble sa net.
Non, non, non, refer! Refer mo dir twa
Refer azenou, refer get soley.
Refer, refer, refer move fatra…
Pa finn dir twa lir sa, vilin ingra!
Sa mo la ki’ete? Sa ki vedir sa?
Ouver diksioner, aprann zot par ker.

Bann pa ti trouv kler ti deklar flanbo,
bann lespri traver ti fer profeser,
bann ti dan fernwar ti zoue eklerer,
bann kalson mouye ti deklar zoro.

Enn sans mo dir twa! Pa pe koz foutan!
Zot finn obliz mwa bril zot tradision.

SAK PIKAN ENA SO PETAL

Mo rapel kan li ti kit mwa, ale
kouma-pou-fer-aster pers fit partou;
mouy papie mouslinn lor mo servolan;
kabos nay toupi, depay lakord fouet;
mo bennjo kapstann gagn enn son lamok;
vie galon dilwil nepli jal, dolok.

Me si li ti la li ti pou may mwa
ar so moundani; so garson gate
pa ti pou gagn sans dekouver lamour,
kwar dan liberte ek egalite.
So belfi kikfwa dan so diksioner
ti pou sinonim ar sinp serviter.

To trouve gate pa manti ditou
kan dir: “sak pikan ena so petal”.

SAK PIKAN ENA SO PETAL II

Ler lafiev polio bril mo lame gos
mo mama plore, mo papa onte,
mo tantinn relizie koz pinision,

  • pese pey lor later, li dir for-for,
    bondie kone ki li fer! –
    dimoun sikane, apel mwa moyon,
    tilame zot dir – riye, mo sagrin.
    Bondie kone ki li fer?

Ler nou zoue foutborl, mwa mo zoue gorli;
ler zoue voleborl zot gagn tarrtarri
ki li lor servis, ki li lor smas.
Aster kan mo get ti lame moyon
Ala mo riye. Li ti’ena rezon.
Bondie kone ki li fer.

LAMOUR SAKRE

Mo kamouad Edouard pa fer diferans
ant fer ti koko, fer gate, lamour
ek fer malis. Mo pa kone kifer.
Eski li dir sa pou mok mo kiltir,
pou dir ki mo lang zis bon pou lisien

  • enn desarz difout fertiliz dizef?
    Eski dapre li extaz erotik
    li zis ekziste lor trotwar Paris?

Kwar mwa mo matlo, dan mo ti lavi
sorti bitasion, lamour li sakre
kan mo bieneme ek mwa donn nou tou
dan tandres, kares, zouisans partaze.

Nou partaz lamour dan plezir lekor
parski samem pli gran kado Bondie.

YONI EK LINGA

Mo tantinn veritab lera legliz,
nam kalimay, sanbrani, tanbalon
kontan dir chichi kan lisien krwaze,
zenes anbrase ou kares lekor

  • tousala bisagn, sime perdision.
    So program virzinite eternel
    dan rwayom Bondie modi ar lakras
    pese ek pianter dan lekor imin.

Sa gran Indou la ki priye Buddha
finn pas akote – finn refiz gete? –
sazes oryantal dan zardin zepis,
plezir parfime, erotism tantrik.

Finn tro tar pou li konn adorasion
dan lalians sakre Yoni ek Linga.

LALIANS

papa, patron, pret, paster, profeser
tousa bann P la finn ayjak pouvwar
pou fer devlopman rim ar dominer
bayonet ar labraget; tilespri
ar lapeti pran, pran, pran san done

mama, matronn, mis, maser, mataji
nek donn zot pouvwar, get Matahari
inpoz lor nou tou vazinokrasi

Kan enn zour Bondie dan lakaz baba
ti sem zerm lamour, sa zour la li ti
anons nou nesans sivilizasion
ki sarye lalians Linga ek Yoni.

Ni patriyarka, ni matriyarka!
Nou ador lalians Yoni ek Linga.

PLIS KI TOMEM

Dir mwa mo tonton, dir mwa Ton Toulsi,
ki vedir lamour.
To finn konn Adan, to finn konn so Ev,
Adam ek so Stiv; Ziliet, Romeo;
twa ki finn souy larm
Marie-Madeleine ar anchrra Dropadi
dir mwa, dir mwa vit ki vedir lamour,
Dir mwa Ton Toulsi.

Kan to kontan li plis ki kontan twa;
kan dan partaze to trouv to boner;
kan to bieneme anflam to lavi,
dan so lizie kler, so lekor beni
to santi prezans to prop kreater
lerla to kone Lamour beni twa.

ADORASION

Dilo sakre Granbasin
Kavo sakre Perlaval
Ros Nwar sakre dan Kaaba
Tou bann pelrin zwenn pou ador sakre
Mwa pov bachara dan tousa Senier
Mo pa pe trouv twa. Pardonn mwa!

Me kan lame-lipie enn bieneme
atas lekor ar lekor; kan lalev
fonn dan zouisans parfime;
kan laverite touni pe ofer
bote eternel partaze;
kan lekor ekler lespri,
lespri fer lekor vinn sin
dan li se Twa mo adore.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.