TIZISTWAR POU TIDIMOUN EK GRANDIMOUN par Dev Virahsawmy

ENSPIRE PAR JACOB EK WILHEM GRIMM EK PAR HENRIK IBSEN.

©Dev Virahsawmy and ICJM

Tex sours enspirasion: The Complete Brothers’ Grimm Fairy Tales, Kindle ebook; A Doll’s House par Henrik Ibsen, Kindle ebook.

BONDIE
SOULAZ MO SOUFRANS
GERI MO MALAD
PARDONN MO ERER 

KONTENI

01. TIFI LAKSHMI
02. APRANN GAGN PER
03. SATYA, GOUVERNANT LWAYAL
04. ZISTWAR SANAS EK BEATRIS
05. TRWA FRER EK ENN SER
06. ROKETDOU
07. KISNA KATAR
08. ENN SIRANDANN
09. FODE DE LAME TAPE
10. KATOUNI
11. PRENSES TAMTAM EK BAHOUTJOLI
12. TIFIFI EK SO SET FRER
13. LAMIZIK INIVERSEL
14. SANTE ENN ZWAZO
15. RAJRANI
16. KI PASE LA?
17. TIKOU-TIKOU TOUY LOULOU
18. APRANN EKOUTE
19. ENN TI BADINAZ
20. ZAME KONTAN
21. CHORR

TIFI LAKSHMI
Enn tipti tifi, lapo-lezo, lenz kas-kase, ti pe tranble dan bor kanal anba enn pon. Li pa ti ena personn pou okip li. Pov tifi la ti pe ris leker kan enn kout sek Shakti Lakshmi ti paret divan li, ti souy so lizie, ti ambras li lor so fron, ti pran li dan so lebra e ti amenn li dan rwayom Bondie.
Lor later personn pa ti remark so absans.
Dan rwayom Bondie Ti-Lakshmi ti grandi bien e li ti vinn enn zoli tifi dizwitan. Zour so laniverser, Shakti Lakshmi ti dir li ki li ti pou bizen al vizit detrwa galaxi e anpartikilie galaxi Dile-Rans kot ti ena enn ti planet ensinifian ki ti apel Gonndwana kot bann kreatir entelizan ti vinn telman arogan, egois ek gourman ki zot ti pe detrir Gaia Mata san realize.
– “Mo tifi, mo pou absan enn bon bout letan. Mo pe kit ar twa mo trouso lakle ki ouver bann laport Mandirram – Mandirram Vishnou, Shiva, Saraswati, Parrvati, Dourrga, Ganesh, Soma, Agni, Varouna ek toulezot. Pou over sa bann mandirram la servi lakle larzan. Me ekout mwa bien. Sa lakle lor la, zame pa servi li. Li ouver mandirram Trimourrti. Zame pa over li. Si to ouver li pou ena gran maler.”
Ti-Lakshmi ti promet Shakti Lakshmi ki li pa ti pou dezobeir li. Koze ki long! Lelandime mem tantasion ti koumans fer so sime. Sak kou, tou kou, Ti-Laksmi ti vinn dibout kot laport Trimourrti. Tantasion ti pe vinn plizanpli for. Enn zour, san panse li ti met lakle lor dan serir Mandirram Trimourrti e kouma li ti tourn lakle la laport ti ouver angran. Enn lalimier kas lizie ti fer li vinn aveg. Li ti tom sek. Ler li ti repran konesans, li ti koumans gagn fre. Li ti leve, e ti servi so de lame pou tat-tate otour li. Partou so lame ti pe gagn pike. Li ti anplen dan enn karo pikan loulou ek kanpes. Kot li ti bouze li ti manz feyaz.
Li ti asiz anplas, ris leker, plore. Li ti modi so desten, modi Shakti Lakshmi, modi Trimourrti. Pou li Bondie ti move, mesanste ek dominer.
Apre de zour soley dife, lapli ti koumans tonbe san arete. So lapo desese ti reidrate; li ti kapav ramas dilo dan so lame pou bwar. Lor senkiem zour lapli ti aret tonbe e soley ti koumans resof later. Ti-Lakshmi ti aret modi so sor. Peryod penitans ti fer li konpran so erer. Li ti dezobeir. So erer ti apel dezobeisans. Li ti koumans dimann pardon Shakti Lakshmi ek Trimourrti. So lizie ti ouver e li ti rekoumans trouv kler. Divan so lizie, dan enn lalimier dou ek agreab, Shakti Lakshmi ti paret.
– “Ma’a pardonn mwa!”
– “Pou ki zafer?”
– “M…mooo …dezobeisans.
– “Dezobeisans parfwa neseser.”
– “Ou pa ankoler?”
– “Kifer? To’nn servi to liberte. To finn aprann so konsekans. Aster to finn pare pou fer fas problem lavi. Rapel sa toultan: ena dezobeisans ki ouver laport experyans.”
– “Ki mo bizen fer aster?”
– “To finn vinn granfi, mo fifi. Tras to sime dan lamour ek liberte. Aster vre lavi pe koumanse.”
Shakti Lakshmi ti ale. Ti-Lakshmi ti ouver enn ti sime dan karo pikan. Okoumansman so pa ti ezitan me dousma-dousma so konfians dan limem ti grandi e so pa ti vinn bien ferm.

Continue reading “TIZISTWAR POU TIDIMOUN EK GRANDIMOUN par Dev Virahsawmy”

VIGNET, KAMEO EK LEZOT BADINAZ par D.Virahsawmy

©DEV VIRAHSAWMY AND ICJM

LAMOR ENN ZEAN

Ler li ti pe fors later avanse, zour so nesans, pou kapav respire, sorti dan nwar, lev lizie ver lalimier, tou bann plant, so gran kouma so piti, ti aplodi. Sa li pou vinn enn kalipa sa! Later karte, les li pase. Li lev latet gayar, ouver so leker koma’nn parosol, pran tou lenerzi soley, kouver so gran frer ar so prop lonbraz ziska li fletri, pati dan labou, e vinn nouritir pou babou grandi. Mari sa!

Depi so nesans, li ti konn enn sel kiksoz. Pran, pran, pran! Li tal so lenportans dan tou direksion: so fetaz grenp ver lesiel, obliz vwazen zet lekor ousa emigre; so rasinn pa zis fons dan fon me tale kouma lapat ourit ki al sous zi lavi dan lavenn lezot; so bann mamb-koutpwen-zean nokawte mem ti rival dan so lantouraz ar sitan efikasite ki vit-vit so sime kler nenport kot gete.

Siklonn vini, siklonn ale nou gran gayar vinn pli gayar. Lalev vire, regar oten, li get letan met prop partou; parta-parta bann bachara tous so lipie ar zot latet. Li tousel krent, frengan, for e pwisan. So lonbraz per li. Seki li dir samem e kot li zet so mepri frwa nanye pa gagn kouraz pouse. So lonbraz fer zot per, tire.

Siklonn vini, siklonn ale, li santi for so solitid. Ler soley bril so seve, li santi tanperatir monte partou kote e so ledwa lipie transpire; ler lapli tonbe li santi teren glise anba so lipie; ler divan soufle peyna paravan pou anpes so lekor net tranble. Parfwa li rod enn soutien me bann vwazen tro-tro lwen pou kapav tann lame. Zot mempa tann li plengne. Souvan-souvan dan gro lapli li santi lipie glise; andire pe gagn vertiz. Parey kouma zansiv vie bonom so rasinn pe desose. Soubasman pe desese.

Enn swar Desam, omilie lanwit, ti ena enn tapaz bizar. Enn ti koutvan ki normalman zis fer pie-fler perdi petal, pa kone kimanier, ti fer gran soliter plati lor later. Ena panse laz ti rantre, inevitab ti arive. Bann ki pa ti tro kontan li ti mirmire ki tou pese pey lor later. Samem refren fezerdespri ek vantardiz.

Siklonn ale, siklonn vini lekor zean vinn lapousier e ar melanz dilo ek ler li ti vinn vitaminn later ki ti nouri nouvo repous parta-parta.

BARLIZOUR

Laba dan les, lapoud kotone gri pal-pal pe timidman sey efas parsi-parla gri fonse ki tir lor nwar. Lanwit ti bien-bien nwar, nwar-zekler kouma enn ledan ki pe lanse. Kalman bliye kalme douler.

Laba dan les, palet ranplas ti penso fen ki finn tranpe dan melanz pali e gri fonse kontign kile. Kile, kile ziska roulo roul so klarte dan tou ti kwen lobskirite. Zwazo sante, azann kriye, lisien zape.

Laba dan les, palet Bondie ofer soley kouler mazik: ble elektrik, oranz mistik borde ar lor, mov-violet, rouz ekarlat. Dife veloute pe amenn lavi.

Taler mo dantis pou bizen ras sa ledan la.

DEJA VU’

Sa kolinn la, enn touf pie, enn ti kabann! Mo’nn deza vinn isi. Non pa posib. Peyna pie tamaren, zanblon, vavang. Isi nou dan Highlands Lekos, pa dan vilaz Goodlands. Me mo’nn deza trouv sa kabann la, sa kolinn la, sa touf pie la. Kan? Kotsa?

Soley finn fini kouse, labrim pe koumans leve. Bann fey lotonn ki talerla ti plen ar dife soley kousan finn vinn maron fonse. Taler bann pie lor kolinn pou zis enn silwet nwar masif ki finn poze lor lorizon enn lesiel san lalinn.

Enn santiman bizar chombo mo lekor ek mo lespri. Eksitasion ek fristrasion met paryaz. Personn pa gagne. Mo tousel dan mo balon transparan andeor letan.

Mo lev latet pou get lao. Detrwa zetwal finn koumans paret, tousel dan lespas ek letan enfini. Tousel kouma mwa? Zot lalimier sorti bien-bien lwen depi koumansman letan kan kreasion ti koumanse. Kan konn gete zot pa tousel – enn etensel dan fon koltar – me zot anpandan par gro-gro grap kouma bouke fedartifis.

Me mwa dan tousa, ki mo ete? Enn gren disab, enn lapousier? Tousel-tousel, mo nene plat kont vit loto dan lotonn fre Highlands Lekos, get kolinn som ar so lonbraz vertikal galoupe al kasiet dan kontour. Enn tristes-lafreyer chom mo lagorz. Eski tousa enn aksidan ki fini sek dan enn ti fraksion letan?

Kifer sa lenpresion ‘déjà vu’? Eski ena lien ant koumansman, zordi ek dime? Eski mo zis enn lapousier ousa plito enn lapousier zetwal ki zame tengn?

Loto arete… Brek titour… Mo pa tousel.

Continue reading “VIGNET, KAMEO EK LEZOT BADINAZ par D.Virahsawmy”