ZISTWAR DE KREOL: TOKTOK EK NUTTY par DEV VIRAHSAWMY

(THE TALE OF TWO CREOLES: TOKTOK AND NUTTY)

©DEV VIRAHSAWMY AND ICJM

NOU FINN FEL

Lilinn fek gagn sez an. Li pe dibout lor bor enn pon e pe get dilo toransiel desann 50 pie anba.

Pandan dis an li ti sof ban lekol primer ek prevok – ena dir li ti al lekol anba ban – me pov tifi la pa ti konn lir-ekrir. So profeser ti dir ki li pares; so fami ti dir ki so latet feb. Li pa ti kapav swiv kour formasion pou aprann enn metie parski li pa ti konn lir-ekrir. Statistik ofisiel ti met li dan kazot “Pa kalifie”. Li pa ti gagn travay parski li pa ti konn lir-ekrir. So mama ki ti travay servant – li ‘si pa ti konn lir-ekrir – ti dir li ki li ti pou kapav travay servant pli tar me pou lemoman li ti bizen okip so frer-ser parski so mama ti bizen al tir jab par lake andeor lakaz.

So papa? Pa kone kot li. Tann dir li finn fer menaz ar enn lot madam.

So vwazen Chounouk ti koumans pran li kont depi ki li ti ankor dan lekol primer. Okoumansman li ti atir li ar bonbon ek sokola; apre tanzantan li ti donn li enn ti fiol losion ousa enn ti po lakrem Tokalon. Apre depar so papa, li ti frekant so lakaz souvan. Li ek so mama ti kontan bwar rom-koka. Apre zot ti dir zanfan al dormi.

Lor bor pon Lilinn tat so vant ki finn koumans vinn gro. Dilo ki pe desann pe fer lekim lor ros kouma araze.

Monper ti dir li dan konfesion ki avortman enn pese grav. Peyna pardon. Lanfer so plas. So mama ti dir li ki li ti amenn laont dan fami; ki li pa pou kapav nouri enn lot batar.
Dilo ki pe desann ar laraz pe dir li vini. Li zete.

Dan lakanbiz samem tou dimoun pe koze. Pa kapav blam Chounouk. Li enn zom. Lilinn ti sirman rode. Enn sel dimoun pa dakor. Normal Toktok pa dakor ar seki tou dimoun dakor. So manier sa!

Lor televizion Premie Minis pe koze. Bizen dir bann madam gagn plis zanfan. Pei bizen plis travayer pou fer devlopman.

Toktok kas enn gran riye e li kriye for, “Paran, profeser, pret ek politisien, zot tou responsab lamor Lilinn! Nou tou nou finn fel.”

Li pran sime danbwa. Sivilizasion fer li gagn maloker.

14.06.2016

WE’VE ALL FAILED

Lilinn is just sixteen. She’s standing on the outer edge of a bridge watching the torrents rushing down fifty feet below.

For ten years she kept the primary and prevocational school bench warm – evil tongues would say she sat under the bench – and yet she was totally illiterate. Her teachers claimed that she was lazy; her relatives said she was soft-headed. She was denied access to vocational training as she failed the entrance examination. According to official records she was ‘unfit’. She coud not get a job because she had failed all exams. Her mother who worked as a housemaid – she too was illiterate – told her that later she too could be employed as a housemaid but for the time being she would have to look after her young siblings as Mama was the only provider sweating and slaving for a meagre pittance.

Her father? Nobody knew where he was. Some said she was living with another woman.

Her neighbour Chounouk showed interest in her when she was still at primary school. He would give her sweets and choccies; later he offered her toiletries. When her father had disappeared, he became a frequent visitor. Lilinn’s mother and Chounouk would have a few drinks and then she would tell the children to go to bed.

Standing on the outer edge of the bridge she touches her stomach which has started to swell. The torrents are frothing, foaming, raving and raging between boulders and rocks.

At confession she was told that abortion was a serious sin. God would not forgive her. Her mother told her that she had brought shame to the family. She would not feed another mongrel.

The furious torrents beckon her. She jumps.

In the tavern they are all talking about that. Chounouk cannot be blamed. He’s a man. She looked for it. One voice is against the general trend. Nutty’s. They all sneer at him.

The Prime Minister is on TV. He wants people to have more children for the country needs workers.

Nutty can’t bear it anymore. He bursts out. “You are all to blame … You parents, teachers, priests and politicians … all to blame. A child is dead. We’ve all failed.”

He leaves, goes into the woods. Civilisation makes him sick.

27.06.2016
Continue reading “ZISTWAR DE KREOL: TOKTOK EK NUTTY par DEV VIRAHSAWMY”

ZISTWAR WILHELM EK JACOB GRIMM Rerakonte par Dev Virahsawmy

TEX SOURS: The Project Gutenberg EBook of Grimms’ Fairy Tales, by The Brothers Grimm; Translated by Edgar Taylor and Marian Edwardes.
©DEV VIRAHSAWMY AND ICJM

ZWAZO AN-NOR

Enn fwa dan enn pei ti ena enn lerwa ki ti ena enn zoli zarden e dan sa zarden la ti ena enn pie pom ki ti raport pom dore. Toulezour ti kont bann pom lor pie e ler zot ti koumans mir ti dekouver ki sak swar enn ti disparet. Sa ti fer lerwa bien ankoler e li ti donn lord so zardinie veye anba pie toutlanwit. Zardinie la ti dimann so pli gran garson fer gardien aswar me ver minwi li ti gagn somey. Gramaten ler so somey ti kase, enn lot pom ti manke. Lerla li ti dimann so deziem garson vey pie la me li ‘si ti gagn somey zis minwi e lelandime enn lot pom ti manke. Lerla so trwaziem garson ti dimann so papa pou vey pie la me bonom la ti bien ezite okoumansman parski li ti per ki enn maler ti kapav ariv li. Me pli tar li ti aksepte e ti garson la ti al alonz anba pie la pou veye. Ler minwi ti sone, li ti tann enn tapaz frotman plim. Enn zwazo an-nor ti pe anvole, vini. Ler zwazo la ti pe rod kas pom la ar so lebek, ti garson la ti viz li ar so fles. Me fles la pa ti bles zwazo la. Zis enn plim dan so lake ti tonbe. Zwazo la ti anvole, ale. Konsey lerwa ti zwenn lelandime pou etidie sitiasion la. Tou dimoun ti dakor ki sa plim la ti ena plis valer ki tou fortinn dan rwayom. Me lerwa ti deklare, “Pou mwa, enn plim pa ase. Mo bizen zwazo la net.”

Pli gran garson zardinie la ti gagn lord pou al sers zwazo la. Tou dimoun ti panse ki sa ti enn travay fasil. Apre ki li ti finn mars enn ti distans li ti ariv dan bor enn danbwa e la li ti trouv enn renar pe asize. Li ti pran so lark ek fles pou touy li. Renar ti dir li, “Pa touy mwa. Ou pou bizen mwa. Mo kone ki ou bizen. Ou pe rod zwazo an-nor pa vre? Kontinie ou sime ziska prosen vilaz e laba ou pou trouv de oberz enn vizavi lot. Enn bien zoli, extra bon ek konfortab. Pa rant ladan. Al dan seki malang-malang la. Pa get so vilen.” Me lom la ti panse, “Ki sa bourrbak la kone lor la?” Li ti viz renar la ar so fles. Li ti rat so kou. Renar la ti dres so lake e lor vites li ti fonn dan bwa. Garson la ti kontinie so sime e ler soley ti pe al kouse li ti ariv dan vilaz kot ti ena de oberz enn vizavi lot. Dan enn, dimoun ti pe sante, danse ek amize; lotla ti paret bien malang ek mizer. “Fode mo enn veritab gopia”, li ti panse, “pou kit enn plas delis ek delix pou al pas lanwit dan enn maray.” Alor li ti rant dan oberz jalsa; li ti manz bon manze; bwar bon diven. E li ti bliye zwazo, pei ek so mision.

Boukou letan ti pase e gran garson la pa ti retourne. Papa la ti avoy so deziem garson e mem zafer ti ariv li. Li ti zwenn renar; pa ti ekout bon konsey. E ler li ti ariv dan vilaz la, li ti trouv so gran frer pe maja karro kot lafnet oberz jalsa. Li ti dir so ti frer vinn zwenn li. Ti frer la pa ti kapav reziste tantasion. Li ‘si ti rant dan jalsa; ti bliye zwazo, so pei ek so mision.

Ankor boukou letan ti pase. Pli ti frer ti anvi al rod zwazo an-nor laba dan lemonn ki li pa ti kone me so papa ti dir non parski li ti bien atase ar li e li ti per ki ariv li enn maler. Finalman li ti sede parski garson la ti malere dan lakaz telman li ti anvi al rod zwazo an-nor. Ler li ti ariv dan bor danbwa, li ti zwenn ar renar ki ti donn li bon konsey. Li ti remersie renar e li pa ti sey touy li kouma so de frer ti rod fer. Renar ti dir li, “Asiz lor mo lake e lor vites mo pou transport twa.” Alor li ti asiz lor lake renar ki ti koumans galoupe atraver danbwa ek montagn telman vit ki pwal ek seve ti pe ronfle dan divan.

Ler zot ti ariv dan vilaz la, tilom la ti ekout konsey renar e li ti al direk dan oberz malang ek mizer e li ti pas enn lanwit pezib. Boner gramaten, renar ti vinn zwenn li avan li ti koumans so vwayaz e ti dir li, “Al drwat divan twa ziska to ariv kot enn sato. Divan sato pou ena enn detasman solda ki pe dormi ek ronfle dan zot somey; pa pran zot kont; al drwat dan sato; kontinie to sime ziska to ariv kot lasam kot zwazo la ete dan enn kazot anbwa; akote pou ena enn volier an-nor; falepa tir zwazo la dan kazot anbwa pou met li dan volier an-nor; si to fer sa, bel dezagreman.” Lerla renar la ti redres so lake; tilom ti asiz lor li e renar ti fons atraver danbwa ek montagn telman vit ki pwal ek seve ti pe ronfle dan divan.

Kot lantre sato, tou ti parey kouma renar ti dir. Tilom ti rantre e dan lasam kot zwazo ti ete, li ti trouv zwazo la dan enn kazot dibwa. Akote ti ena enn volier an-nor ek pre ar volier la ti ena trwa pom ki ti disparet dan zarden lerwa. Li ti fer lespri travay, “Pa kapav fer fos amenn enn zwazo an-nor dan enn kazot malang-malang.” Alor, li ti ouver kazot, pran zwazo pou met li dan volier an-nor. Lerlamem zwazo la ti larg enn kriye sitan for ki somey solda ti kase. San perdi letan zot ti may tilom ek amenn li divan lerwa. Lelandime gramaten tribinal lerwa ti ziz li. Apre ki ti finn ekout tou evidans, tribinal ti rann so verdik: kondanasionamor. Amwen, amwen! Si li ti donn lerwa enn seval an-nor ki ti kapav galoup osi vit ki divan, lerla li ti pou kapav gagn lavi sov. Anplis li ti pou gagn zwazo an-nor pou li.

Li ti repran larout. Li ti tris ek dekouraze kan li ti retrouv so kamarad renar ki ti dir li, “To trouve ki arive kan to pa ekout bon konsey. Me mo pa pou abandonn twa. Mo pou ed twa pou gagn seval an-nor si to ekout bien mo konsey. Al drwat divan twa ziska to ariv kot sato kot seval la so lekiri ete. Akote to pou trouv palfrenie pe ronfle. San fer tapaz pran seval la. Tansion twa! Atas so vie lasel ankwir; evit lasel an-nor ki akote.” Lerla tilom ti asiz lor lake renar e zot ti travers danbwa ek montagn telman vit ki pwal ek seve ti pe ronfle dan divan.
Tou ti al dapre lord. Palfrenie ti pe rofle e so lame ti poze lor lasel an-nor. Kan tilom ti get seval an-nor li ti sagren parski pou li pa ti kapav met enn vie lasel ankwir lor enn zoli seval an-nor. “Bizen donn li the best! Samem so yes!” Ler li ti trap lasel an-nor, palfrenie so somey ti kase e li ti koumans irle. Enn ta solda ti tom lor tilom, ti may li; lelandime ti pas li lakour lerwa ki ti don so santans: kondanasionamor. Me, me, me. Si li ti reysi amenn zoli prenses divan lerwa, so lavi ti pou sov e anplis li ti pou gagn zwazo ek seval an-nor kom rekonpans.
Lerla li ti repran larout dan latristes. Me vie renar ti vinn ver li e ti dir li, “Kifer to pa ekout bon konsey? Si to ti ekout mwa, zwazo ek seval an-nor ti pou dan to lame. Ekout mwa bien. Al drwat divan twa e ler labrim leve to pou ariv kot enn sato. Minwi zis prenses la abitie rant dan saldeben. Al ver li e donn li enn badou. Lerla li pou swiv twa. Me fer bien atansion! Falepa to les li al dir orevwar so papa ek so mama.” Renar ti dres so lake e zot ti travers danbwa ek montagn telman vit ki pwal ek seve ti pe ronfle dan divan.

Ler zot ti ariv kot sato, tou ti pas kouma renar ti dir. Minwi zis prenses la ti rant dan saldeben e tilom ti donn li enn badou. Deswit li ti aksepte pou sove ar tilom me li ti sipliy li ar gro larm dan lizie pou les li al dir orevwar so paran. Okoumansman li ti refize me kan prenses la ti koumans plore for-for, ti tom lor lipie, tilom li pa ti kapav tini. Li ti sede e ti permet prenses la al dir so paran orevwar. Ler zot ti ariv kot lakaz paran prenses bann santinel ti leve e tilom ti revinn prizonie.

Zot ti amenn li divan lerwa ki ti dir li, “Si to’le gagn mo tifi, to bizen kapav dan wit zour plati sa kolinn ki bar mo gete depi mo lafnet.” Kolinn la ti telman gran ki lemonn antie pa ti pou kapav fer li disparet. Tilom ti travay dir pandan set zour me kolinn la ti dir ‘mwa ki la’. Renar ti borde e ti dir li, “Al dormi twa; les mo fer louvraz la.” Ler li ti leve kolinn ti nayba. Tilom ti dan mangann. Li ti al get lerwa pou dir li ki louvraz prop ti finn fini fer ek ki lerwa ti bizen respekte so promes.
Lerwa ti oblize onor so promes e tilom ti pran sime retour ar so prenses. Lerla renar ti vinn ver li pou dir li, “Nou kapav tap touletrwa: prenses, seval ek zwazo.” “Vremem!” tilom ti dir. “Serye net! Me kouma pou fer?”
“Si to ekout mwa bien, ena sime.” Renar ti kontinie. “Kan to al kot lerwa, to dir li, ‘Ala ou prenses.’ Li pou dan lazwa. Lerla to mont lor seval an-nor ki zot pou bizen donn twa, to lev lame pou dir salam. To kas pognedme ar prenses andernie. Nek ris li, met li lor seval e fonn atoutvites.

Tou ti al dapre plan. Lerla renar ti dir tilom, “Kan to ariv kot sato kot zwazo la ete, mwa ek prenses nou pou res kot laport. Twa to rant andan lor to seval pou koz ar lerwa. Kan lerwa sir ki seval la foul korek li pou fer amenn zwazo la. Twa to bizen tini anplas e dir ki to bizen get bien si pa ena trikaz. Zot pou bizen donn twa zwazo la pou to gete. Kouma zot fer sa, chom zwazo la e fonn lor vites.”
Tou ti deroul dapre plan. Kot laport prenses ti mont lor seval e zot ti al dan enn lafore. Lerla renar ti dir tilom, “Aster to bizen touy mwa, koup mo latet ek mo lapat.” Tilom ti refiz touy so bienfeter. Renar ti dir li, “Malgre to refiz fer seki mo pe dimann twa, mo pou donn twa de konsey: premie dabor, pa pey okenn kosion pou tir kikenn dan prizon; deziem dabor, zame pa asiz dan bor larivier.” Lerla renar ti ale. Tilom ti reflesi, “Fasil rapel sa de konsey la.”

Lor so seval ar so prenses li ti ariv dan vilaz kot li ti kit so de frer. Ti ena bel garrbarr. Li ti dimann dimoun ki ti pe arive. Zot ti dir li, “Pe pandi de zom.” Ler li ti vinn pli pre li ti dekouver ki sa de zom la ti so de frer ki ti vinn voler. Li ti dimande si ti kapav fer kiksoz pou sov zot lavi. Zot ti dir li ki sel solision se ki kikenn pey enn gro lamann pou aste liberte sa de voler la. San tike, li ti pey domaz ek lentere e donk so de frer ti gagn zot liberte. Ansam zot tou ti pran sime lakaz.

Ler zot ti ariv kot danbwa kot zot ti zwenn renar premie fwa, ti pe fer telman bon ki de frer la ti dir, “Anou kas enn poz dan bor larivier, manze, bwar ek repoze.” Tilom ti aksepte. Li ti bliye konsey renar. Li ti kas enn poz dan bor larivier. So defrer tret ti pas par deryer, pous li dan raven, koken prenses, seval ek zwazo e zot ti al direk kot zot prop lerwa. Zot ti dir li, “Mazeste, grasa nou prop zefor nou finn reysi amenn tousa pou ou.” Ti ena bel tamasa dan pei. Me seval ti refiz manze; zwazo ti refiz sante e prenses pa ti aret plore.
Tilom ti tom dan fon raven; li ti blese me, so sans, larivier pa ti fon. Me kouma lapant ti glisan li pa ti pe kapav remonte. Renar ti revinn ed li. Malgre ki li ti ankoler, renar pa ti kapav abandonn li. Li ti dir li, “Trap mo lake.” Koumsa li ti reysi ramenn li lao. Lerla li ti rakont tilom kouma so de frer ti finn fer plan pou asasinn li. Lerla tilom ti degize kouma enn mandian e li ti rant dan lakour lerwa. Kouma li ti ariv laba, seval ti rekoumans manze; zwazo ti rekoumans sante e prenses ki aret plore. Li ti al direk kot lerwa pou denons so de frer ki ti gagn pinision ki zot ti merite. Tilom ti marye ar prenses e lerwa ti fer li vinn so prop eritie.

Enn bon bout letan pli tar ler tilom ti pe mars kot danbwa li ti rezwenn renar ki ti sipliy li pou touy li e koup so latet ek so lapat. Sannkoutla li pa ti refize. Mirak! Renar ti vinn enn prens, frer prenses ki ti disparet bien-bien lontan.

Continue reading “ZISTWAR WILHELM EK JACOB GRIMM Rerakonte par Dev Virahsawmy”