TRADIKSION KOMINIKATIF PAR Dev Virahsawmy
Tex sours: GOOD NEWS BIBLE – Second Edition © 1994
MOVE TRETMAN BANN IZRAELIT DAN LEZIP
1
Bann garson Zakob ki ti al Lezip ar li, sakenn ar so fami, ti apel Roubenn, Simeon, Levi, Zida, Isakar, Zeboulon, Benzamen, Dann, Naftali, Gad ek Aser. Zanfan ek tizanfan Zakob ti fer 70 antou. So garson Zozef ti deza dan Lezip. Amizir letan pase Zozef, so bann frer ek zot fami ti desede me zot desandan, bann Izraelit, ti gagn boukou zanfan, sitan ki zot ti partou dan Lezip. Apre enn nouvo Faraon ki pa ti okouran zistwar Zozef ti mont lor tronn. Li ti dir so pep, “Sa bann Izraelit la zot pe telman peple e zot sitan for ki zot finn vinn enn menas kont nou. Si ena lager, zot kapav fer lalians ar ennmi pou kas nou konte e zot mem kapav kit pei sove. Bizen tir enn plan pou anpes zot fer piti.” Alor bann Ezipsien ti met bann kolom-esklavaz pou demoli zot ar travoforse. Se koumsa ki bann Izraelit ti konstrir bann lavil kouma Pitom ek Ramses pou aprovizionn Faraon ar so bann bezwen. Me plis bann Ezipsien ti pe fer dominer ar bann Izraelit, plis sabannla ti pe gagn zanfan e plis zot ti pe fane partou dan pei. Bann Ezipsien ti telman per bann Izraelit ki zot ti rann bannla zot lavi amer e ti tret zot kouma esklav dan enn manier extra kriel. Zot ti pe fer bann Izraelit travay dir dan karo ek dan konstriksion e pa ti ena enn sou pitie pou zot.
15. Faraon ti koz ar de famsaz ki ti pe ed bann fam Ebre akouse. Zot ti apel Shipra ek Pia. Li ti dir zot, “Kan zot ed fam Ebre akouse, si baba la tigarson, touy li; si li tifi, les li viv.” Me bann famsaz la ti respe Bondie e zot pa ti swiv lord Faraon. Zot ti les bann tibaba garson ‘si viv. Faraon ti fer apel de famsaz la e li ti dimann zot, “Kifer zot pe fane? Kifer zot pe les bann tigarson viv?” Bann famsaz la ti reponn Faraon, “Mazeste, bann fam Ebre zot bien diferan. Zot pa kouma nou. Zot ti pe fini akouse par zotmem avan ki nou ariv kot zot.” Akoz sa de famsaz la ti respe Bondie, li ti beni zot e zot ti gan boukou zanfan. Bann Izraelit ti pe kontinie gagn boukou zanfan e zot lafors ti pe kontinie grandi. Finalman Faraon ti tir enn dekre pou pep Ezipsien: “Zet tou tigarson Ebre dan Larivier Nil e les bann tifi viv.”
NESANS MOIZ
2
Mem lepok, enn zom dan tribi Levi ti marye ar enn mamzel sorti dan mem tribi e li ti donn nesans enn ti garson. Kan mama la ti realize ki kalite frengan so garson ti frengan li ti kasiet li pandan trwa mwa. Kan li ti realize ki li pa ti pou kapav kontinie kasiet li, li ti pran enn pagne fer ar roten e li ti galfat so fon ar koltar pou li flote. Li ti met so baba ladan e li ti met pagne la dan touf voun ki ti pouse dan bor dilo. Baba la so gran ser ti dibout enpe lwen pou kone ki ti pou ariv so tifrer. Tifi Faraon ti vinn dan bor larivier pou bengne pandan ki so bann serviter ti pe mars dan bor dilo. Prenses la ti remark pagne dan bor dilo dan touf voun e li ti dimann so esklav-fam al sers pagne la. Ler prenses la ti ouver pagne la li ti trouv enn tibaba garson ki ti pe plore. Prenses la ti gagn sagren. “Sa enn ti baba Ebre sa!” li ti dir. Lerla ser tibaba garson la ti dimann prenses la, “Ou pa’le mo al sers enn fam Ebre pou fer nenenn ar li?” Prenses reponn, “Enn bon lide sa!” Tifi la ti ale ek ti revini ar prop mama tibaba la. Prenses la ti dir madam la, “Okip sa tibaba la e mo pou pey twa.” Madam la ti pran baba la pou okip li. Pli tar ler baba la ti vinn ase gran li ti amenn li kot tifi Faraon ki ti adopte li kouma so prop garson. Prenses la ti panse, “Mo ti finn tir li dan dilo. Donk mo pou apel li Moiz.”
MOIZ SOVE AL MIDIAN
11. Kan Moiz ti vinn gran, li ti al vizit so prop dimoun, bann Ebre, e li ti soke par manier ki ti pe tret zot e ti pe fer zot fer travoforse. Li ti mem trouv enn Ezipsien touy enn Ebre, so prop dimoun. Moiz ti yam otour li e ler li ti sir personn pa ti pe gete, li ti touy Ezipsien la e li ti anter so kadav dan disab. Lelandime ler li ti retourn laba, li ti trouv de Ebre pe lager ant zot. Li ti dir seki ti antor, “Kifer to pe fer dominer ar dimoun to prop nasion (jati), enn Ebre kouma twa?” Dimoun la ti reponn li, “To nou lerwa twa? To nou ziz twa? Parye to pou rod touy mwa parey kouma to ti touy sa Ezipsien la!” Lerla Moiz ti gagn per e li ti panse dan so latet, “Douk sa! Ena dimoun ki kone ki mo ti fer.” Ler Faraon ti aprann seki Moiz ti fer, li ti sey fer ekzekit li me Moiz ti tir e li ti al viv dan pei Midian. Enn zour, ler li ti pe asiz kot enn pwi, set tifi Jetro (limem ti pret dan Midian) ti vinn ranpli basen pou ki mouton ek kabri zot papa kapav bwar. Me detrwa gardien zanimo ti anpes zot fer zot louvraz. Moiz ti al ed bann tifi la e li ti plen basen pou zot zanimo. Kan zot ti retourn lakaz, zot papa ti dimann zot kouma zot ti finn fini travay boner koumsa. Zot ti reponn, “Enn Ezipsien ti ed nou fer fas bann gardien zanimo ki ti pe pous nou; li ti mem ranpli basen pou ki nou zanimo kapav bwar.”
20. “Kot li ete?” li ti dimann so bann tifi. “Kifer zot finn les li tousel laba. Al envit li vinn partaz enn repa ar nou.” Moiz ti aksepte pou viv ar zot e Jetro ti fer li marye ar so tifi, Zipora, ki ti donn Moiz enn garson. Moiz ti reflesi, “Mo enn etranze isi. Akoz sa mo pou apel mo garson Gersom.” Plizier lane pli tar Faraon ti mor me bann Izraelit ti pe kontinie soufer dominer ek esklavaz. Zot ti pe dimann sekour. Zot lapriyer ti mont dan lesiel e Bondie ti tann zot. Li ti rapel lalians ant li ek Abraham, Izaak ek Zakob. Li ti trouv mizer ki bann Izraelit ti pe pase e sa ti fer li sagren.
BONDIE APEL MOIZ
3
Enn zour ler Moiz ti pe okip mouton ek kabri so boper, Jetro, ki ti pret dan Midian, li ti fer so troupo travers dezer ziska ki zot ti ariv kot Sinai, montagn sakre. Laba, anz LESENIER ti paret divan li kouma enn laflam ki ti sorti omilie enn bwison. Moiz ti realize ki bwison la ti anflame me li pa ti pe brile. “Bien drol sa!” li ti panse. “Kifer bwison la pa pe brile? Les mo al gete.” Ler LESENIER ti trouve ki Moiz ti pe koste ar bwison la li ti kriye so nom depi omilie bwison. Li ti kriye, “Moiz! Moiz!” Moiz ti reponn, “Ala mo la!” Bondie ti dir, “Pa koste plis! Tir to sandalet parski to pe dibout lor later sakre. Momem Bondie to bann anset; Bondie Abraham, Izaak ek Zakob. Lerla Moiz ti kouver so figir parski li ti per pou get Bondie.
7. Lerla LESENIER ti dir, “Mo finn trouve kouma mo pep pe gagn maltrete dan Lezip; mo finn tann zot kriye osekour pou sap dan grif bann kolom-esklavaz. Mo kone ki mizer zot pe pase. Akoz sa mo finn desann lor later pou ed zot sorti dan latrap Ezipsien e gid zot ver enn gran pei kot later fertil, kot ena boukou plas e kot bann Kanaan, Itit, Amorit, Perizit, Ivit ek Zebizit viv. Mo bien konn soufrans mo pep; mo kone kouma bann Ezipsien pe kraz-kraz zot. Aster to mision se al kot Faraon e gid mo pep andeor Lezip. Moiz ti dir Bondie, “Mo enn nanyeditou. Kouma mo pou al get Faraon e apre gid bann Izraelit andeor Lezip?” Bondie ti reponn, “Mo pou ar twa Moiz! Kan to finn amenn bann Izraelit andeor Lezip, to pou vinn ador mwa lor sa montagn la. Samem prev ki mo finn donn twa to mision. Moiz ti touzour dan dout. Li ti dir, “Be ler mo dir bann Izraelit, ‘Bondie zot bann anset finn avoy mwa’ zot pou dimann mwa ‘Kouma li apele?’ Ki mo pou reponn?”
14. Bondie ti reponn, “Me ete seki mo ete. Dir zot sa, ‘Limem ki apel MO’ETE finn avoy mwa pou gid zot.’ Dir bann Izraelit ki mwa, LESENIER, Bondie zot anset, Bondie Abraham, Izaak ek Zakob finn avoy twa pou zwenn zot. Samem mo nom pou leternite. Koumsamem zenerasion apre zenerasion pou apel mwa. Al rasanble tou bann lider Izrael e dir zot ki mwa LESENIER, Bondie zot anset, Bondie Abraham, Izaak ek Zakob finn paret divan twa. Dir zot ki mo okouran zot soufrans; mo’nn trouve kouma bann Ezipsien finn oprim zot. Mo finn desid pou amenn zot andeor Lezip kot zot finn pas kord; mo pou amenn zot dan enn pei kot later zenere ek fertil – pei Kanaan, Itit, Amorit, Perizit, Ivit ek Zebizit. Mo pep pou ekout twa. Ar bann lider Izrael, al get Faraon e dir li, “LESENIER, Bondie bann Ebre, finn paret divan nou. Permet nou vwayaze pandan trwa zour dan dezer pou ofer sakrifis LESENIER, nou Bondie.” Mo kone ki Faraon pa pou les zot ale amwen ki met presion lor li. Mo pou servi mo pouvwar pou pini Lezip. Pou ena bann kalamite extraordiner. Faraon pou les zot ale pou gagn lape.
21. “Mo pou fer bann Ezipsien respekte zot. Koumsa ler zot kit Lezip zot pa pou nwar-touni. Sak fam Izraelit pou al get so vwazinnn ek bann fam Ezipsien ki viv dan lakaz Izraelit e pou dimann zot donn lenz ek bizou lor ek larzan. Bann Izraelit pou met tousa lor zot tifi ek zot garson e koumsa zot pou anport rises Ezipsien.”
BONDIE DONN MOIZ POUVWAR FER MIRAK
4
Moiz ti dimann plis explikasion. Li ti dir LESENIER, “Sipoze mo dir zot tousa me zot pa kwar. Ki mo fer si zot dir mo pe koz manti?” LESENIER ti dimann li, “Ki ena dan to lame?” Moiz ti reponn, “Enn sagay!” LESENIER ti dir li, “Zet li!” Kouma Moiz ti fer sa, sagay ti vinn enn serpan. Moiz ti kile. Lerla LESENIER ti dir li, “Aster verse, trap li par so lake.” Moiz ti verse e ti trap li par so lake e li ti revinn enn sagay. LESENIER ti koze, “Eski sa ase pou ki bann Izraelit aksepte ki LESENIER, Bondie zot anset, Bondie Abraham, Izaak ek Zakob, ti paret divan twa.
6. LESENIER ti rekoz ar Moiz, “Met to lame dan to tinik.” Moiz ti met so lame dan so tinik me ler li ti retir li, lame la ti enfekte e ti plen ar lagal dipi. LESENIER ti redir li, “Remet to lame dan to tinik.” Li ti fer kouma ti dir li e ler li ti retir li, lame la ti revinn normal kouma leres so lekor. LESENIER ti dir li, “Si zot pa’le kwar twa e premie mirak la pa enpresionn zot, servi deziem la. Si malgre sa de mirak la zot touzour pa’le kwar e refiz pran to parol kont, pran enpe dilo Nil e vers li lor later. Dilo la pou vinn disan.” Moiz ti touzour mank kouraz. Li ti dir LESENIER, “Non, pa avoy mwa. Mo enn move orater e mo pa finn ameliore depi ki ou finn koumans koz ar mwa. Mo koz mal, mo lant e parfwa mo gaga.” LESENIER ti dir li, “Kisannla ki donn enn dimoun labous pou koze? Kisannla fer li sourd ousa gounga? Kisannla donn li lizie pou gete ousa fer li vinn kaylous? Mwa sa! Mwa LESENIER! Aster ale! Mo pou ed twa koze; mo pou dir twa ki bizen dir.” Me Moiz ti pe kontinie tike; li ti dir LESENIER, “Non SENIER, avoy enn lot.” Lerla LESENIER ti sap lor kal ar Moiz e li ti dir li, “Fer to frer Aron Levit akonpagn twa. Mo kone ki li koz bien. Ala li pe vinn get twa. Sa pou fer li plezir. Twa to dir li ki bizen fer. Mwa mo pou la pou gid zot. Fer Aron vinn to portparol. Li pou dir seki bizen dir dan to plas. Twa to pou kouma Bondie ki pou dir li ki bizen dir. Amenn sa sagay la ar twa. Li pou permet twa fer mirak.”
MOIZ RETOURN LEZIP
18. Lerla Moiz ti retourn kot Jetro, so boper e li ti dir li, “Les mo retourn Lezip pou gete si mo fami laba ankor vivan.” Jetro ti dakor e zot ti separe. Kan Moiz ti touzour dan Lezip LESENIER ti dir li, “Retourn dan Lezip parski bann ki ti ole touy twa finn fini mor. Moiz ti pran so fam ek so garson, ti met zot lor so bourik e zot ti pran sime Lezip. Li pa ti bliye sagay ki Bondie ti dir li amenn ar li. Pli tar LESENIER ti rekoz ar Moiz, “Aster ki to pe retourn Lezip, pa bliye fer tou bann mirak ki mo finn donn twa pouvwar pou fer. Me mo pou fer Faraon fer so teti, fer li refiz les mo pep ale. Lerla to pou dir li ki mwa LESENIER pe dir, ‘Izrael li mo premie garson. Mo pe dir twa les li ale pou ki li kapav ador mwa me to pe refize. Ala to pinision: tou to bann garson premie-ne pou mor.’ ”
24. Dan enn landrwa kot zot ti dres zot latant lor sime pou al Lezip, LESENIER ti zwenn Moiz pou touy li. Zipora, so fam, ti pran enn ros fite e ti koup lapo lor tikok so garson e ti tous lipie Moiz ar sa bout lapo la. Akoz ritiel katna, li ti dir Moiz, “To mo mari disan aster.” Ala kifer LESENIER ti sap lavi Moiz. Anmemtan LESENIER ti dir Aron, “Al zwenn Moiz dan dezer.” Aron ti al zwenn li lor montagn sakre e ler zot ti zwenn li ti anbras li. Lerla Moiz ti dir Aron tou seki LESENIER ti dir li kan li ti dir li retourn dan Lezip. Li ti osi rakont li tou bann mirak ki LESENIER ti komann li fer. Alor, Moiz ek Aron ti al dan Lezip kot zot ti rasanble tou bann lider Izraelit. Aron ti enform zot lor tou seki LESENIER ti dir Moiz e Moiz ti fer bann mirak divan tou dimoun. Zot ti aksepte tou e ler zot ti aprann ki LESENIER ti vinn pran kont ki manier zot ti pe pas mizer, zot ti azenou pou ador LESENIER.
MOIZ EK ARON DIVAN FARAON
5
Lerla Moiz ek Aron ti al get Faraon pou dir li, “LESENIER, Bondie Izrael, pe dir ‘Les mo pep ale pou ki zot kapav selebre enn gran festival pou glorifie mwa.’ ” Faraon ti dimande, “Ki sa LESENIER la ete? Kifer mo bizen pran so koze kont e les Izrael ale? Mo pa konn LESENIER e mo pa pou les Izrael ale.” Moiz ek Aron ti reponn li, “Bondie bann Ebre finn revel so prezans divan nou. Permet nou vwayaze pandan trwa zour dan dezer pou ofer nou sakrifis LESENIER nou Bondie. Si nou pa fer sa nou pou zwenn lamor par maladi ousa lager.” Faraon ti dir Moiz ek Aron, “Kisasa! Zot ole dimoun absan travay? Fer bann esklav retourn dan travay! Ena plis Izraelit ki Ezipsien dan Lezip. Aster zot, bann Izraelit, pa’le travay?
6. Mem zour Faraon ti donn lord bann kolom-esklavaz ek bann sirdar Izraelit: “Aret donn dimoun lapay pou fer brik. Fer zot al sers zot prop lapay. Me obliz zot fer mem kantite brik ki zot ti pe fer. Pa enn anmwens! Zot pa ena ase travay pou fer. Akoz samem zot rod konze pou al ofer sakrifis sipa ki Bondie. Fer zot travay dir; pa les zot kas poz. Pa donn zot letan pou ekout palab, rimer ek mansonz.” Bann kolom-esklavaz ek bann sirdar Izraelit ti al koz ar bann Izraelit, “Faraon finn deside ki li pa pou donn zot lapay pou fer brik. Sakenn bizen al rod so prop lapay pou fer brik. Zot oblize fer mem kantite brik ki avan.” Bann dimoun ti al rod lapay partou dan Lezip. Bann kolom-esklavaz ti pe sey fors zot fabrik mem kantite brik ki zot ti pe fer kan ti fourni zot lapay. Bann kolom-esklavaz Ezipsien ti pe fwet bann sirdar Izraelit ki zotmem ti met ansarz. Zot ti dimann bann sirdar la, “Kifer zot pa pe fer mem kantite brik ki avan?”
15. Lerla bann sirdar la ti al get Faraon pou fayle enn konplent. “Mazeste, kifer ou pe fer nou mizer? Pa pe donn nou lapay me pe dir nou fabrik brik. Aster nou pe gagn bate. Pa nou ki antor. Ou pep ki pe fane!” Faraon ti reponn, “Zot pares! Zot pa’le travay. Akoz samem zot dimann permision pou al ofer sakrifis LESENIER. Mo donn zot lord retourn dan travay. Pa kestion donn zot lapay me mo ensiste ki zot bizen prodwir mem kantite brik.” Lerla bann sirdar ti realize ki zot ti tas dan langrenaz. Kouma zot ti pou fabrik mem kantite brik ki avan kan avan ti pe fourni zot lapay e aster pa ti pou fourni zot nanye. Ler zot ti pe kit pale Faraon, zot ti zwenn Moiz ek Aron ki ti pe atann zot. Ankoler, zot ti dir Moiz ek Aron, “LESENIER finn bien trouve seki zot finn fer. Li pou pini zot parski zot finn sem zizani ant nou ek gouvernman. Grasa zot de bannla finn gagn pretex pou fini nou.”
MOIZ PLENGNE AR LESENIER
22. Moiz ti tourn ver LESENIER e li ti dir, “Senier, kifer ou maltret ou pep? Depi ki mo finn al get Faraon pou dir ou mesaz, li pe fer nou dimoun pas kord. E ou pa pe fer nanye pou ed nou.”
6
LESENIER ti dir Moiz, “Nek gete ki mo pou fer ar Faraon! Mo pou obliz li les mo pep ale. Anverite, mo pou obliz li pous mo pep andeor Lezip.”
BONDIE KOZ AR MOIZ
2. Bondie ti koz ar Moiz e ti dir li, “Momem LESENIER. Mo ti paret divan Abraham, Izaak ek Zakob kouma Bondie Toupwisan me mo pa ti les zot kone ki momem LESENIER. Mo ti osi pas enn lakor ar zot; mo ti promet ki mo ti pou donn zot pei Kanaan kot zot ti pe viv kouma bann imigran etranze. Aster mo temwen soufrans ek douler bann Izraelit ki finn vinn esklav bann Ezipsien e mo rapel mo promes. Transmet ar bann Izraelit mo parol: ‘Mwa LESENIER mo pou sov zot; mo pou kas zot lasenn; mo pou lev mo lame pwisan pou pini bann Ezipsien e pou sov bann Izraelit. Bann Izraelit, zotmem mo pep. Mwa mo zot Bondie. Zot pou konpran ki mwa mo LESENIER, zot Bondie, kan mo pou kas zot lasenn esklavaz dan Lezip. Mo pou amenn zot dan pei ki mo ti promet Abraham, Izaak ek Zakob e mo pou donn zot sa kouma zot prop dibien. Momem LESENIER.’ ” Moiz ti rakont tousa bann Izraelit me zot pa ti ole kwar parski esklavaz ti fini detrir zot nam.
10. Lerla LESENIER ti dir Moiz, “Al dir Faraon ki li bizen les bann Izraelit kit so pei.” Moiz ti replike, “Mo prop dimoun, bann Izraelit, pa pe ekout mwa. Mo pa konpran kifer Faraon pou ekout mwa. Mo enn bien fay orater.” LESENIER ti donn Moiz ek Aron lord, “Al dir bann Izraelit ek Faraon ki mwa LESENIER finn donn zot de lord pou amenn bann Izraelit andeor Lezip.”
ARB-ZENEALOZIK MOIZ EK ARON
14. Roubenn, premie zanfan Zakob ti ena kat garson: Anok, Palou, Ezron ek Karmi; zot ti anset bann tribi ki ti ena mem nom ki zot. Simeon ti ena sis garson: Zemiei, Zamen, Oad, Zaken, Zoar ek Shol, garson enn fam Kanaan; zot ti anset bann tribi ki ti ena mem nom ki zot. Levi ti ena trwa garson: Gerson, Koat ek Merari; zot ti anset bann tribi ki ti ena mem nom ki zot. Levi ti viv ziska laz 137 banane. Gerson ti ena de garson: Libni ek Shimei e zot ti ena boukou desandan. Koat ti ena kat garson: Amram, Izar, Ebron ek Iziel. Koat ti viv ziska laz 133 banane. Merari ti ena de garson: Mali ek Moushi. Sabannla ti form parti bann tribi Levi ek zot desandan. Amram ti marye Joshebed ki ti ser so papa. So fam ti donn li de garson: Aron ek Moiz. Amram ti viv ziska laz 137 banane. Izar ti ena trwa garson: Kora, Nefeg ek Zikri. Iziel ‘si ti ena trwa garson: Mishael, Elzafan ek Sitri. Aron ti marye ar Elisheba ki ti tifi Aminadab ek ser Nashon. Elisheba ti donn nesans Nadab, Abiou, Eleazar ek Itamar. Kora ti ena trwa garson: Asir, Elkana ek Abiasaf; zot ti bann anset diferan klan dan tribi Kora. Eleazar, garson Aron, ti marye enn tifi Pitiel ki ti donn nesans Pineas. Zot ti sef fami e sef klan dan tribi Levi. Aron ek Moiz ti gagn enstrision direk ar LESENIER ki ti dir zot, “Amenn bann diferan tribi Izrael andeor Lezip.” Zot ti de lider ki ti dir Faraon liber bann Izraelit.
ENSTRIKSION LESENIER POU MOIZ EK ARON
28. Kan LESENIER ti koz ar Moiz dan Lezip, li ti dir, “Momem LESENIER. Dir Faraon tou seki mo pe dir twa.” Moiz ti reponn, “Ou kone mo enn fay orater. Kifer ou panse ki Faraon pou ekout mwa?”
7
LESENIER ti dir li, “Mo pou fer Faraon respe twa vadire to enn Bondie e to frer Aron pou koze vadire li to profet. Partaz ar Aron tou mo bann enstriksion e li, li pou dimann Faraon les bann Izraelit kit Lezip. Mo pou fer Faraon vinn bien teti e li pa pou ekoute malgre ki mo pou fer kalamite tap pil lor Lezip. Lerla mo pou avoy pinision bien grav lor Lezip e amenn mo pep andeor Lezip. Sa pou fer bann Ezipsien konpran ki mwa ki LESENIER parski mo pou lev lame lor zot e amenn bann Izraelit andeor zot pei.” Moiz ek Aron ti fer tou seki LESENIER ti ordonn zot fer. Sa lepok la Moiz ti ena 80 banane e Aron ti ena 83.
SAGAY ARON
8. LESENIER ti dir Moiz ek Aron, “Si Faraon dimann zot fer mirak pou donn prev zot pouvwar, dir Aron zet so sagay anba divan Faraon e sagay la pou vinn serpan.” Moiz ek Aron ti al get Faraon e zot ti swiv enstriksion LESENIER. Aron ti zet so sagay divan Faraon ek so bann ofisie e sagay ti vinn serpan. Lerla Faraon ti fer so bann mazisien ek konseye fer mem zafer. Zot ti zet zot sagay anba e tou sagay ti vinn serpan. Me sagay Aron ti aval tou lezot. Malgre sa Faraon ti refiz sede. LESENIER ti predir ki Faraon pou fer teti e pou refiz ekout Moiz ek Aron.
KALAMITE TOM LOR LEZIP
DISAN
14. Lerla LESENIER ti dir Moiz, “Faraon extra teti e li pe refiz les mo pep kit Lezip. Dime gramaten al get li ler li al dan bor Nil. Pa bliye amenn to sagay ar twa, samem ki ti vinn serpan, e atann li dan bor dilo. Dir Faraon, ‘LESENIER, Bondie bann Ebre, ti avoy mwa pou dir ou les so pep ale pou ki zot kapav glorifie li dan dezer. Me ou pe kontinie fer sourd. Mazeste, aster LESENIER dir ou, ou pou kone ki li ete. Nek gete ki li pou fer. Get bien! Mo pou tap sirfas dilo ar mo sagay e dilo pou vinn disan. Pwason pou mor; larivier pou santi telman pi ki li pou enposib bwar so dilo.’ ” LESENIER ti dir Moiz, “Dir Aron pran so sagay e tini li lor tou larivier, kanal ek basen dan Lezip. Tou dilo pou vinn disan. Pou ena disan partou, mem dan barik ek gagoulet.” Lerla Moiz ek Aron ti fer seki LESENIER ti dir zot fer. Divan Faraon ek so bann ofisie, Aron ti lev so sagay e flank dilo enn kou. Dilo ti vinn disan. Tou pwason ti mor e larivier ti santi telman pi ki li ti enposib bwar dilo Nil. Bann mazisien Faraon ti fer parey. Zot ti servi zot mazik. Sa ti fer Faranon vinn pli teti ek fezer. Kouma LESENIER ti predir, Faraon ti refiz ekoute. Li ti tourn so ledo, li ti retourn dan so pale san pran kont seki ti arive. Tou bann Ezipsien ti koumans fouye dan bor Nil pou sey gagn dilo dous parski dilo Nil ti enbivab. Set zour ti pase depi ki LESENIER ti modi larivier.
KRAPO
8
Lerla LESENIER ti dir Moiz, “Al kot Faraon e dir li ki LESENIER pe dir li ‘Les mo pep ale pou ki zot kapav glorifie mwa. Si to refize mo pou pini to pei e enfeste li ar krapo. Pou ena telman krapo ki zot pou kit larivier Nil pou rant dan to pale, dan to lasam, lor to lili, dan lakaz to bann ofisie, dan lakaz tou dimoun; zot pou rant dan four, dan deksi, dan karay. Zot pou sot lor twa, lor to fami, lor to bann ofisie.’ ” LESENIER ti dir Moiz, “Dir Aron tini so sagay lor larivier, kanal e basen e fer enn koloni krapo anvair Lezip.” Aron ti fer seki ti dir li fer e ti ena krapo partou. Me bann mazisien Faraon ki ti servi mazik ti zot ‘si fer krapo enfeste Lezip. Faraon ti fer apel Moiz ek Araon e ti dir zot, “Silvouple, priye e dimann LESENIER fer bann krapo ale e mo pou les to pep ale pou ki zot kapav ofer sakrifis pou LESENIER.”
9. Moiz ti reponn, “Mo aksepte priye pou ou. Ou bizen dir mwa kan ou ole ki mo priye pou ou, pou ou ofisie ek pou ou pep. Lerla bann krapo pou fonn apart krapo normal dan Nil.” Faraon ti reponn, “Priye pou mwa dime.” Moiz ti dir, “Mo pou fer seki ou finn dimande e lerla ou pou realize ki pa ena enn lot bondie ki LESENIER, nou Bondie. Ou, ou ofisie ek ou pep pa pou ena pou pran traka krapo. Pou ena krapo zis dan Nil.” Lerla Moiz ek Aron ti ale. Moiz ti priye LESENIER pou fer bann krapo ki ti pe minn lavi Faraon, disparet. LESENIER ti ekzos lapriyer Moiz. Bann krapo dan lakaz, dan lakour, dan karo ti mor. Bann Ezipsien ti met zot anta. Ti ena telman krapo mor ki partou ti ena move loder. Kan Faraon ti trouve ki tou krapo ti mor, ala li ti refer so teti. Kouma LESENIER ti predir, li ti refiz ekout Moiz ek Aron.
TIBEBET
16. LESENIER ti dir Moiz, “Dir Aron tap later ar so sagay e partou dan Lezip lapousier pou vinn tibebet.” Aron ti tap later ar so sagay e partou lapousier ti vinn tibebet ki ti anvair lekor dimoun ek zanimo. Bann mazisien Faraon ti rod fer parey me zot ti fel. Tibebet ti partou. Bann mazisien ti dir Faraon, “Bondie ki finn fer sa!” Me Faraon ti kontinie fer so teti e kouma LESENIER ti predir, li pa ti ekout Moiz ek Aron.
MOUS
20. LESENIER ti dir Moiz, “Boner dime gramaten al atann Faraon dan bor larivier e dir li ki LESENIER pe dir li, ‘Les mo pep ale, pou ki zot kapav selebre mo grander. Les mo warning twa! Si to refize, mo pou avoy enn niaz mous lor twa, lor to bann ofisie ek lor to pep. Lakaz Ezipsien pou kouver ar mous; partou pou ena enn epeser mous. Me dan rezion Goshenn pa pou ena mous ditou parski mo pep viv laba. Mo pou fer sa pou ki to konpran ki mwa, LESENIER, pe fer enn louvraz lor sa later la. Mo pep ek to pep pou gagn enn tretman diferan. Dime to pou trouv mo mirak.’ ” LESENIER ti avoy bann niaz mous dan pale Faraon, dan lakaz bann ofisie. Lezip antie ti soufer katastrof ki ti koze par bann mous.
25. Lerla Faraon ti fer apel Moiz ek Aron e li ti dir zot, “Ofer sakrifis zot Bondie isimem, dan pei Lezip.” Moiz ti reponn, “Li pa korek sa, Mazeste! Bann Ezipsien pou soke par bann sakrifis zanimo ki nou ofer LESENIER, nou Bondie. Si nou pran sa bann zanimo la e nou touy zot divan lizie bann Ezipsien, zot pou avoy nou kout ros ziska nou tou nou mor. Nou oblize vwayaze pandan trwa zour dan dezer pou fer sakrifis kouma LESENIER, nou Bondie, finn ordone.” Faraon ti dir zot, “Mo pou les zot al dan dezer pou fer sakrifis pou LESENIER, zot Bondie, me falepa al tro lwen. Priye pou mwa.” Moiz ti reponn, “Kouma mo sorti isi mo pou priye LESENIER pou ki bann mous kit ou, ou bann ofisie ek ou pep. Me falepa ou sey retrik nou e anpes nou dimoun al fer sakrifis pou LESENIER.” Kouma li ti kit Faraon, Moiz ti priye LESENIER ki ti ekzos lapriyer la. Tou bann mous ti ale me Faraon ti refer so senn. Li pa ti donn bann Izraelit drwa ale..
LAMOR BANN ZANIMO
9
LESENIER ti dir Moiz, “Al get Faraon, dir li ki LESENIER, Bondie bann Ebre, pe dir, ‘Les mo pep ale pou ki zot kapav selebre mo grander. Si to refize sannfwala, mo pou pini twa e mo pou avoy enn maladi terib ki pou afekte tou to bann zanimo – seval, bourik, samo, bef, mouton ek kabri. Mo pou donn zanimo bann Izraelit enn tretman preferansiel. Okenn zot zanimo pa pou mor. Mwa, LESENIER, mo finn fixe date mo aksion. Dime to pou kone.’ ” Lelandime LESENIER ti fer seki li ti dir. Tou bann zanimo Ezipsien ti mor me zanimo Izraelit ti entak. Faraon ti dimande seki ti arive e li ti aprann ki okenn zanimo Izraelit pa ti afekte. Me teti kouma li ti ete li ti kontinie refiz bann Izraelit drwa ale.
LAGRATEL, LAGAL
8. Lerla LESENIER ti dir Moiz ek Aron, “Pran detrwa pogne lasann dan foye; Moiz, to avoy lasann la dan ler divan Faraon. Kouma enn lapousier finn lasann la pou fane partou dan Lezip e partou zot pou donn lagratel, lagal, bouton, koulou, abse dimoun kouma zanimo. Bann mazisien pa ti kapav vinn divan Moiz parski zot lekor ti kouver ar lagratel ek lagal parey kouma tou bann Ezipsien. Me LESENIER ti fer Faraon vinn plis latet dir e li ti kontinie anpes bann Izraelit ale parey kouma LESENIER ti predir.
LAGREL
13. Lerla LESENIER ti dir Moiz, “Boner dime gramaten al zwenn Faraon pou dir li ki LESENIER, Bondie bann Ebre, pe dimann li, ‘Les mo pep ale pou ki zot kapav selebre mo grander. Sannkoutla mo pa pou pini zis bann ofisie ek to pep me mo pou pini twa ‘si pou fer twa konpran ki mwa mo inik, peyna mo segon. Si mo ti lev mo lame lor twa ek to pep, mo ti pou fini zot tou net. Me pou montre twa mo pouvwar mo pa finn detrir twa pou ki mo repitasion fer letour lemonn. Malgre sa to kontinie fer to vantar e to kontinie anpes mo pep ale. Dime gramaten, mem ler, pou ena enn lapli toransiel pa dilo me lagrel. Lagrel pou grenn lor Lezip, pou kraz tou. Zame Lezip ti finn konn sa kalite dezas la. Donn lord tou dimoun pou ramas dan bann selter, zanimo ek dibien ki anplenner. Tou dimoun ek zanimo ki res deor pou zwenn tase.’ ” Ti ena detrwa ofisie Faraon ki ti gagn per par seki LESENIER ti dir e zot ti ramas dan bann selter zot esklav ek zanimo. Me laplipar pa ti pran kont e zot ti les zot esklav ek zanimo anplenner.
22. Lerla LESENIER ti dir Moiz, “Aster lev to lame lao dan lesiel e lagrel pou grene partou dan Lezip – lor dimoun, zanimo ek plantasion dan karo.” Moiz ti lev so sagay dan lesiel e LESENIER ti avoy loraz ek lagrel e lafoud ti tom lor later. LESENIER ti avoy enn tanpet lagrel e zekler ti pe desir lesiel. Samem ti tanpet pli grav ki ti tom lor Lezip. Zame ti finn ena sa kalite dezas la. Lagrel violan ti pe tonbe partou dan Lezip. Dimoun ek zanimo anplenner ti pe mor brit. Lagrel ti pe detrir plantasion e ti pe kas-kas bann pie. Zis dan Goshenn kot bann Izraelit ti pe viv pa ti ena lagrel. Faraon ti fer Moiz ek Aron vinn get li. Li ti dir zot, “Mo kone mo finn fer pese. LESENIER ena rezon. Mwa ek mo pep nou antor. Dimann LESENIER pardonn nou. Nou finn ase soufer ar loraz ek lagrel. Mo promet pou les zot ale. Pa neseser ki zot res isi ankor.”
29. Moiz ti dir li, “Kouma mo kit lavil, mo pou lev mo lame pou priye LESENIER. Loraz pou tengn; lagrel pou aret tonbe. Sa pou fer zot konpran ki LESENIER limem patron ek met lemonn. Me mo kone ki ou ek ou bann ofisie zot pa finn konpran tousa kouma bizen. Zot pa respe LESENIER vremem.” Enn parti plantasion ti plat net. Seki ti fini pare e seki ti pe bourzone ti mor me dible ti pe tini parski li ti pli rezistan parski li ti plen me pa ti ankor pare pou lakoup. Moiz ti kit lavil; li ti lev lame pou priye LESENIER. Move tan ti disparet. Kouma Faraon ti trouv sa ala li ti rekoumans so move manier. Li ti renie so promes e kouma LESENIER ti predir li ti anpes bann Izraelit ale.
SOTREL
10
Lerla LESENIER ti dir Moiz, “Al get Faraon. Mo finn fer so latet ek latet so bann ofisie dir pou mo gagn lokazion fer sa bann mirak la kont zot e sirtou pou ki bann Izraelit kapav rakont zot zanfan ek tizanfan kouma mo finn ris lakord ek manz krann bann Ezipsien ler mo ti pe fer sa bann mirak la. Koumsa zot tou pou pran konsians ki mwa ki LESENIER.” Alor Moiz ek Aron ti al get Faraon pou dir li, “LESENIER, Bondie bann Ebre pe dir, ‘Komie letan ankor to pou fer to latet dir? Mo dir twa les mo pep ale pou ki zot kapav selibre mo grander. Si to kontinie fane mo pou avoy sotrel pou detrir to pei dimemem. Pou ena sitan sotrel ki zot pou kouver later net. Zot pou devor tou seki lagrel pa finn detrir, mem bann pie pou pas dan pake. Zot pou rant partou, pou ranpli tou: pale, lakaz bann ofisie, lakaz dimoun. Zot pou pir ki nenport ki kalamite zot anset ti zwenn dan lepase.’ ” Lerla Moiz ti kit pale.
7. Bann ofisie Faraon ti dir Faraon, “Komie letan ankor sa boug la pou kontinie manz nou nam? Mazeste, les bann zom Izraelit ale pou ki zot al glorifie LESENIER, zot Bondie. Pa bliye Mazeste, nou pei dan fayit!” Faraon ti fer reapel Moiz ek Aron. Li ti dir zot, “Mo finn bien reflesi. Zot kapav al glorifie LESENIER, zot Bondie. Me dir mwa ki bann ki pou ale?” Moiz ti reponn, “Me nou tou pou ale! Zom, fam, zanfan, vie dimoun. Nou tou! Nou pou amenn nou garson ek nou tifi, nou mouton ek kabri, tou zanimo. Pou ena enn selebrasion sipergran pou onor LESENIER.” Faraon ti reazir, “Mo donn garanti lor nom LESENIER ki mo pa pou les zot amenn fam ek zanfan. Ena marday ladan! Zot pe mont enn kabal! Peyna sime! Zis bann zom pou gagn drwa ale pou glorifie LESENIER si sa zot vre plan.” Apre sa, ti fer Moiz ek Aron kit pale ale.
12. Lerla LESENIER ti dir Moiz, “Lev to lame lor later Lezip pou fer sotrel vini. Zot pou manz tou seki pouse. Seki ti sap destriksion lagrel pa pou sape sannkoutla.” Moiz ti lev so sagay e LESENIER ti fer enn koutvan depi les, soufle lor pei tout lazourne ek tout lanwit. Ler gramaten ti vini, sotrel ‘si ti arive. Zot ti la par larz-larz kous niaz e zot ti kouver partou ziska ki lemonn ti vinn nwar ar zot. Zame ti finn ena, zame pou ena sa kantite sotrel ki desann lor later enn sel kou. Enn marenwar ti poz lor later; zot ti devor tou seki ver: lerb, fey, fri. Bann sirvivan lagrel ti zwenn tase. Lor vites Faraon ti fer vinn Moiz ek Aron e li ti dir zot, “Mo rekonet mo erer. Mo finn ofans LESENIER ek zot ‘si. Pardonn mo pese e priye LESENIER pou mwa. Dir li tir sa malediksion la lor mwa.” Kouma Moiz ti kit Faraon, li ti priye LESENIER e lesenier ti aret divan les, ranplas li par divan lwes ki ti avoy bann sotrel dan Golf Souez. Divan ti balye sotrel prop. Me LESENIER ti fer Faraon vinn plis teti e normal li ti anpes bann Izraelit ale.
FERNWAR
21. Lerla LESENIER ti dir Moiz, “Lev lame dan lesiel e fernwar epeser kamni pou kouver Lezip. Moiz ti fer seki ti dir li e pandan trwa zour enn fernwar koltar ti tale partou. Bann Ezipsien pa ti pe trouv zot prosen e tou dimoun ti res bloke dan zot lakaz. Me pou bann Izraelit tou ti res normal. Faraon ti fer apel Moiz e li ti dir li, “OK, to kapav al glorifie LESENIER to Bondie. Amenn fam ek zanfan me zanimo bizen res isi.” Moiz ti reponn, “Mazeste, si koumsa, ou pou bizen donn nou zanimo pou nou fer sakrifis ek bril bann ofrand pou LESENIER, nou Bondie. Pa kapav sa! Nou pou amenn nou zanimo, tou nou zanimo. Personn apart nou kapav swazir zanimo pou sakrifis ek adorasion LESENIER, nou Bondie. Plis enportan, tanki nou pa ariv laba, nou pa pou kone ki zanimo nou pou servi pou fer sakrifis.” LESENIER ti ogmant volim latet dir e Faraon ti vepa les zot ale. Li ti kriye for, “Sorti divan mwa! Mo pa’le trouv to figir ankor! Zour mo retrouv twa, samem pou to dernie zour.!” Moiz ti zis dir li, “Korek sa, Mazeste! Zame ou pou retrouv mwa ankor!”
MOIZ ANONS LAMOR TOU BANN PREMIE-NE GARSON
11
Lerla LESENIER ti dir Moiz, “Mo ena enn dernie pinision pou Faraon ek so pep. Apre sa li pou les zot ale. Anverite li pou obliz zot tire depi isi. Aster al koz ar pep Izrael e dir zot al dimann zot vwazen donn zot bizou lor ek larzan.” LESENIER ti fer bann Ezipsien respe bann Izraelit. Anfet bann ofisie ek lepep ti ena enn gran respe pou Moiz. Lerla Moiz ti dir Faraon, “LESENIER finn dir, ‘Zis minwi zordi swar, mo pou pas partou dan Lezip e tou premie-ne garson pou mor, depi premie-ne garson Faraon ziska premie-ne garson sa esklav fam ki kraz may dan janta. Premie toro ki enn vas met ba pou mor parey. Pou ena enn rafal lamantasion partou dan Lezip kouma personn pa finn tande, kouma personn pa pou tande, zame. Mem bann lisien pa pou zape ler bann Izraelit ek zot zanimo pase. Lerla zot pou konpran klerman ki pou mwa Izraelit siperyer ki Ezipsien.’ ” Pou termine, Moiz ti azout sa parol la, “Tou ou bann ofisie pou vinn azenou divan mwa e zot pou sipliy mwa pran mo dimoun ale. Lerla mo pou ale poudebon.” Kan li ti fini, ar koler lor so figir, Moiz ti kit pale Faraon.
9. LESENIER ti dir Moiz, “Faraon pou kontinie refiz ekout twa. Sa li neseser pou ki mo gagn lokazion fer ankor mirak dan Lezip.” Moiz ek Aron ti kontinie fer bann mirak divan Faraon me LESENIER pa ti les so latet dir diminie e donk li ti kontinie anpes bann Izraelit kit Lezip.
SELEBRASION FESTIVAL LIBERTE
12
LESENIER ti koz ar Moiz ek Aron dan Lezip. Li ti dir zot, “Sa mwa la bizen vinn premie mwa dan lane pou bann Izraelit. Dir tou bann Izraelit ki le 10 sa mwa la, bann zom bizen swazir swa enn timouton ousa enn tikabri pou zot fami. Si so fami tro tipti pou konsom enn zanimo net, li bizen partaze ar so vwazen pou ki pro-rata, sak fami gagn kantite ki li bizen dapre seki sak dimoun konsome. Swazir swa enn mouton, swa enn kabri me fale ki zanimo la li enn mal e ki li pa ena okenn defo. Dan tanto katorziem zour lemwa la tou bann fami Izraelit bizen touy zot zanimo. Ler la bizen pran enpe disan e pas li lor ankadreman laport e lao lor laport sak lakaz kot pe konsom zanimo la. Sa swar la bizen roti zanimo la e manz li ar lerb amer, e dipen san lelven. Fale pa manz nenport ki parti zanimo la kri ousa bwi me manz li roti antie avek so latet, so lapat e so andan. Ler gramaten vini fale ki nanye pa reste e si ena restan, bizen bril li. Li enportan ki zot manze vit-vit parski zot bizen pare pou zot vwayaz – sandalet dan lipie e sagay dan lame. Samem apel Festival Liberte pou selebre mo grander.
12. “Pandan lanwit mo pou al partou dan Lezip pou touy tou bann premie-ne mal, dimoun kouma zanimo, e mo pou pini bann bondie Ezipsien. Mwa ki LESENIER! Disan lor laport pou endik idantite abitan. Ler mo trouv disan lor laport, mo pou kone ki mo dimoun ki viv isi. Lakaz la ek so dimoun pou gagn mo proteksion. Toulezan, zot pou bizen selebre sa dat la, enn fet relizie, ki montre ki zot rapel tou seki mwa, LESENIER, finn fer pou zot. Lane apre lane, selebre sa gran zour la.”
FESTIVAL DIPEN SAN LELVEN
18. LESENIER ti dir, “Pandan set zour manz zis dipen san lelven. Premie zour zet tou lelven ki ena kot zot. Nenport kisannla ki konsom dipen ar lelven, li pou perdi mo proteksion. Premie ek setiem zour zot tou bizen zwenn pou fer servis. Sa de zour la pa gagn drwa travay. Apart prepar manze pa gagn drwa fer nanye. Zame abandonn sa festival la parski sa zour la mem mo ti amenn zot tou andeor Lezip. Pou leternite sa fet relizie la bizen res sakre. Depi tanto katorziem zour dan premie mwa ziska tanto venteenniem zour pa gagn drwa konsom dipen ar lelven. Pandan set zour fale pa ena lelven dan zot lakaz e si kikenn, lokal ou etranze, manz dipen ar lelven, mo nepli pou konsider li kouma mo dimoun.
PREMIE FESTIVAL LIBERTE
21. Moiz ti apel tou bann lider Izrael e li ti dir zot, “Sakenn parmi zot bizen swazir enn ti mouton ousa enn ti kabri e fer so abataz pou permet zot fami selebre Festival Liberte. Fer enn penso ar plant aromatik, plonz li dan disan zanimo e lerla pas li toutotour ankadreman laport ek soliv lor laport. Zot oblize res andan lakaz ziska gramaten. Kan LESENIER pe pase partou pou touy Ezipsien, li pa pou les lamor rant dan lakaz kot ena disan zanimo lor laport. Zenerasion apre zenerasion zot bizen rapel sa bann ritiel la. Kan zot ariv dan pei ki LESENIER finn promet zot, zot bizen prezerv sa sistem la. Kan zot zanfan dimann explikasion, dir zot ki nou pe selebre liberte ki LESENIER ti donn nou kan li ti detrir bann Ezipsien pou permet nou kit Lezip.” Bann Izraelit ti azenou pou priye LESENIER. Apre zot ti al fer seki LESENIER ti ordonn Moiz ek Aron fer.
LAMOR BANN PREMIE-NE
29. Zis minwi LESENIER ti touy tou bann premie-ne garson dan Lezip depi premie-ne garson Faraon ziska premie-ne garson prizonie dan lazol. Premie-ne mal bann zanimo ‘si ti mor parey. Sa swar la, Faraon, so bann ofisie ek tou dimoun dan Lezip zot somey ti kase par tapaz plore parski dan sak lakaz Ezipsien ti ena lamor enn garson. Sa lanwit la mem Faraon ti dimann Moiz ek Aron vinn get li. Li ti dir zot, “Fout lekan mo dir zot! Ale! Pran fam, zanfan, zanimo, ale. Mo pa’le trouv zot bout isi. Fonn depi isi. Dimann zot Bondie beni mwa!” Bann Ezipsien ‘si ti dir zot ale, “Ale vit! Si zot tarde, nou tou pou mor isi.” Bann Izraelit ti plen zot deksi ar lapat san lelven, atas zot bien ar latwal e ti sarye sa lor zot zepol. Zot ti fer seki Moiz ti dir zot fer. Zot ti dimann bann Ezipsien donn zot bizou lor ek lazan ek lenz. LESENIER ti fer bann Ezipsien respe bann Izraelit e zot ti donn bann Izraelit seki zot ti dimande. Ala kimanier bann Izraelit ti kit Lezip ar larises bann Ezipsien.
BANN IZRAELIT KIT LEZIP
37. Bann Izraelit ti koumans marse depi Ramses dan direksion Soukot. Ti ena anviron 600,000 zom, san kont fam ek zanfan. Enn lafoul lezot dimoun ek so mouton, so kabri ek so bef ti swiv zot. Zot ti kwi dipen san lelven ar lapat ki zot ti sarye depi Lezip. Kouma zot ti bizen kit Lezip lor vites, zot pa ti gagn letan prepar manze ousa lapat ar lelven. Bann Izraelit ti viv dan Lezip pandan 430 banane. Lor dernie zour kan 430 banane ti termine, tou bann tribi pep LESENIER ti kit Lezip. Ti aswar kan LESENIER ti pas lanwit pou montre zot sime pou kit Lezip; sa swar la pou toultan bann Izraelit bizen pas lanwit pou selebre LESENIER.
REGLEMAN FESTIVAL LIBERTE
43. LESENIER ti dir Moiz ek Aron, “Ala bann regleman Festival Liberte: okenn etranze pa gagn drwa manz manze Festival Liberte me enn esklav ki zot finn amenn ar zot kapav manz li si li finn fer katna. Okenn rezidan tanporer ousa travayer sezonie pa gagn drwa manz sa manze la. Manze la bizen konsome dan lakaz kot finn prepar li. Pa kapav amenn li deor. Fale pa kas okenn bann lezo zanimo la. Tou bann Izraelit bizen selebre sa fet la me enn zom ki pa finn fer katna pa gagn drwa manz sa manze la. Si enn etranze finn vinn res parmi zot e li oule partisip dan fet, avan bizen fer katna ar tou bann sex maskilen dan so fami. Lerla kapav tret li vadire li enn Izraelit e li gagn drwa partisip dan fet. Mem regleman li aplike pou bann pirnas ek bann etranze ki desid pou viv parmi zot.” Tou bann Izraelit ti obeyir ek swiv bann regleman kouma LESENIER ti ordonn Moiz ek Aron. Sa zour la LESENIER ti montre bann tribi Izraelit sime pou sorti depi Lezip.
KONSEKRASION BANN PREMIE-NE
13
LESENIER ti dir Moiz, “Konsakre tou bann premie-ne sex maskilen pou mwa parski sak premie-ne Izraelit mal ek sak premie-ne zanimo mal li pou mwa.”
FESTIVAL DIPEN SAN LELVEN
3. Moiz ti dir lepep, “Rapel bien sa zour la! Samem zour zot ti kit Lezip, kot zot ti viv dan esklavaz. Samem zour LESENIER ti liber zot ar so gran pouvwar. Fale pa konsom dipen ar lelven. Zot pe kit Lezip zordi, premie mwa. Sa mwa la apel Abib. LESENIER ti fer promes ar zot anset ki li pou donn zot pei Kanaan, Itit, Amorit, Ivit ek Zebizit. Kan li amenn zot dan sa rezion fertil ek zenere, toulezan, mem peryod, zot bizen selebre sa fet la. Pandan set zour zot pa pou manz dipen ar lelven e lor setiem zour pou ena enn gran fet pou selebre grander LESENIER. Pandan set zour fale pa tous dipen ki ena lelven ladan; pandan set zour fale pa ena lelven ousa dipen ar lelven dan sa pei la. Kan selebrasion koumanse, explik zot zanfan ki zot fer sa pou dir mersi LESENIER pou tou seki li ti fer pou nou ler nou ti kit Lezip. Sa seremoni la li pou toultan fer nou rapel, kouma enn tabiz dan pwagne, enn sign lor fron, seki LESENIER reprezante; li pou fer nou rapel ki nou bizen kontinie etidie e aprann par ker Lalwa LESENIER parski LESENIER ti tir nou dan lanfer esklavaz par so gran pouvwar. Selebre sa gran zour la toulezan, mem dat.
PREMIE-NE
11. “LESENIER pou amenn zot dan pei Kanaan kouma li ti promet zot ek zot anset avan zot. Kan li donn nou nou pei, nou bizen ofer LESENIER nou premie-ne garson. Premie-ne mal tou zanimo ‘si apartenir pou LESENIER. Me zot bizen repran premie-ne mal bourik e donn enn agno dan so plas. Si zot pa’le repran ti bourik la, lerla zot bizen kas so likou. Zot bizen repran posesion zot premie-ne garson e pey kiksoz anretour. Pli tar kan zot garson dimann zot kifer zot fer tousa, dir zot, “Ar so gran lafors LESENIER ti tir nou dan lasenn esklavaz dan Lezip. Ler Faraon ti refiz les nou kit Lezip, LESENIER ti touy premie-ne garson ek premie-ne mal tou zanimo. Ala kifer nou ofer ansakrifis premie-ne mal enn zanimo e nou repran posesion nou premie-ne garson apre ki nou pey enn konpansasion. Sa servis la li fer nou rapel nou obligasion anver LESENIER, kouma enn tabiz dan pwagne ousa enn sign lor fron; pa les nou bliye ki LESENIER ti liber nou, kas lasenn esklavaz dan Lezip, ar so gran pouvwar.
KOLONN NIAZ EK KOLONN DIFE
17. Kan Faraon ti les pep Izraelit ale, Bondie pa ti amenn zot par sime ki ti al borlamer dan Filistia, mem si sa ti sime pli kourt. Bondie ti reflesi, “Bizen evite ki bann Izraelit tike e desid pou retourn dan Lezip ler zot realize ki pou bizen lager.” Olie swazir sime zegwi, li ti swazir sime zeping e par bann detour dan dezer li ti diriz zot ver Lamer Rouz. Bann Izraelit ti pare pou fer fas ennmi. Moiz ti pran serkey Zozef ar li parski Zozef ti dimann bann Izraelit promet ki zot pou sarye so lekor anbome ler zot kit Lezip. Bann Izraelit ti kit Soukot e zot ti pas lanwit dan Etam, dan bor dezer. Dan lazourne LESENIER ti pran form enn kolonn niaz e ti al divan-divan pou montre zot sime; aswar li ti vinn enn kolonn dife e ti al divan-divan pou ekler zot larout. Grasa LESENIER zot ti kapav vwayaze lanwit kouma lizour, gide par kolonn niaz kan fer lizour e par kolonn dife kan fer nwar.
TRAVERSE LAMER ROUZ
14
Lerla LESENIER ti dir Moiz, “Dir bann Izraelit retourne pou dres latant divan Pi Airot ant Migdol ek Lamer Rouz pre kot Bal Zefon. Faraon pou panse ki bann Izraelit finn perdi sime e ki dezer pe antour zot partou kote. Sa pou fer so fezer mont lor so latet; li pou bes latet, fonse. Lerla mo triyonf lor Faraon ek so larme pou istorik e bann Ezipsien pou konpran ki se mwa ki LESENIER.” Bann Izraelit ti fer ekzakteman seki ti dir zot fer. Kan Faraon ti aprann ki bann izraelit ti lev pake-ale, li ek so bann ofisie ti sanz lide e ti dir, “Ki nou finn fer? Nou finn les zot ale e enn sel kou, nou finn perdi tou nou bann esklav!” Faraon ti donn lord pou pare so saryo ek so larme. Li ordonn depar tou bann saryo, ikonpri so 600 meyer ki ti dirize par bann meyer ofisie. LESENIER ti fer Faraon vinn plis vantar ek teti e li ti tir deryer bann Izraelit ki ti pe ale, lazwa dan leker parski LESENIER ti ar zot. Larme Ezipsien ar so seval, saryo ek exper-kondikter fons lor zot ziska ki zot ti zwenn bann Izraelit ki ti pik latant kot Lamer Rouz, pre kot Pi Airot ek Bal Zefon.
10. Ler bann Izraelit ti trouv Faraon ek so larme pe fons lor zot, zot ti panike e zot ti dimann LESENIER vinn ed zot. Zot ti repros Moiz, “Pa ti ena ase plas pou anter nou dan Lezip? Eski to ti bien bizen amenn nou dan dezer pou mor? Ala rezilta to foli grander! Nou pa ti dir twa avan nou demare ki sa ti pou arive? Nou ti dir twa fou nou lape, les nou mor esklav dan Lezip. Meyer esklav dan Lezip ki kadav dan dezer!” Moiz ti reponn, “Pa bizen zot per! Tini anplas e zot pou trouve seki LESENIER pou fer pou defann zot. Samem dernie fwa zot pou trouv sa bann Ezipsien la! LESENIER pou lager dan zot plas. Kwar mwa, zot peyna pou fer nanye.” LESENIER ti dimann Moiz, “Kifer to pe rod led? Dir to pep avanse. Twa Moiz, lev to sagay e tini li lor lamer. Dilo, de kote, pou avanse e bann Izraelit pou kapav mars lor later sek pou travers Lamer Rouz. Nek gete! Bann Ezipsien pou vinn sitan fezer ki zot pou bes latet fonse e se koumsa ki mo pou gagn zot. Mo triyonf pou extraordiner. Mo pou bat Faraon ek so larme enn bate bef! Lerla bann Ezipsien pou anfen konpran ki se mwa ki LESENIER.”
19. Anz Bondie ki ti divan net ti al poste li deryer bann Izraelit. Kolonn niaz ‘si ti fer parey. Li ti al pozisionn li ant Ezipsien ek Izraelit. Niaz la ti nwarsi lesiel kote Ezipsien e ti fer labrim leve me kote Izraelit ti ena lalimier. Larme Ezipsien pa ti kapav apros bann Izraelit. Zot ti separe par epeser lanwit. Moiz ti lev so lame lor lamer e LESENIER ti fer lamer rekile ar bann rafal sorti dan les. Toutlanwit divan soufle e kot Normalman ti ena lamer ti ena later sek. Dilo ti kas ande e bann Izraelit ti traverse lor later ferm e de kote ti ena enn enorm miray dilo ot kouma montagn. Bann Ezipsien ti swiv ar zot seval, saryo ek kondikter. Zis kouma barlizour ti pe tras so prezans dan lesiel, LESENIER ti yam bann Ezipsien depi lao kolonn niaz ek dife e li ti met zot andifikilte. Li ti fer larou saryo tas dan labou. Ti difisil pou avanse. Bann Ezipsien ti dir, “Bago bayon! Bondie pe mars ar bannla!”
26. LESENIER ti dir Moiz, “Lev to lame lor lamer e dilo pou retourne e pou nway larme Lezip. Moiz ti lev so lame lor lamer e gramaten dilo ti retourn normal. Bann Ezipsien ti sey debat pou sap zot lavi, san sikse. Larme Ezipsien ti anba lamer pandan ki bann Izraelit ti pe mars lor later ferm ant de montagn dilo. Sa zour la LESENIER ti sov bann Izraelit e kadav bann Ezipsien ti tale partou lor lakot. Kan bann Izraelit ti dekouver pouvwar LESENIER e so laviktwar lor bann Ezipsien, zot ti emerveye e zot lafwa dan LESENIER ti grandi e anmemtan zot respe pou Moiz ti grandi.
SANTE MOIZ
15
Lerla Moiz ek bann Izraelit ti sant sa sante la pou selebre grander LESENIER, pou exprim zot lafwa ek zot boner:
“Mo glorifie LESENIER
Parski li venker,
So ennmi anba lamer.
LESENIER li mo sover;
Li finn liber mwa.
Limem mo Bondie
E mo pou sant so grander;
Limem Bondie mo papa
E mo pou sant so pouvwar.
LESENIER li enn konbatan;
So nom li LESENIER.
“Larme Lezip ek so saryo
Fini dan dilo;
So bann pli bon ofisie
Pe nouri pwason.
Ler lamer vinn anvlop zot
Zot koul anpik dan fon.
“O SENIER, to lame drwat
apel pwisans
Ki fer ennmi vinn lapousier.
To vir-vir zot anbalao;
To koler kouma dife
Bril to ennmi kouma lapay.
Kan to soufle lor dilo
Lamer monte kouma montagn;
Dan fon dilo
Likid vinn solid.
Ennmi ti dir
‘Mo manz ar zot, mo fann ar zot
Met zot touni;
Ar mo lepe mo tay-tay zot
Fer zot nahi.’
Me zot pa ti kone:
Enn kout soufle
Lamer monte;
Ezipsien koule
Kouma diplon.
Dilo bwar zot.
“O SENIER, eski ena bondie
Ki kapav koste ar twa?
Ki bondie ena
To lagras sakre?
Kisannla kapav kouma twa
Fer mirak ek aksion eroik?
To zis lev to lame
E later aval nou ennmi.
To parol done li sakre;
To finn sov to pep;
To finn gid zot ar to lafors
Ver later sakre.
Ler bann nasion tann sa
Zot tranble kouma fey;
Bann Filisten gagn tarrtarri.
Bann lider Edom gagn per;
Bann gran kalipe pe tranble;
Dimoun Kanaan pe dekouraze.
Partou trip sere, lagorz amare.
Kan zot trouv to pouvwar, O SENIER,
Lafreyer paraliz zot lespri
Imobiliz zot lekor.
Zot zis kapav gete san fer nanye;
Admir to pep libere marse, ale.
To finn gid zot ver Montagn Sakre
Kot to finn ranz to lakaz,
Tanp ki tomem to finn konstrir.
O SENIER, tomem nou lerwa pou toultan.”
SANTE MIRIAM
19. Bann Izraelit ti mars lor later ferm pou travers Lamer Rouz me ler larme Ezipsien ar so saryo ek seval ti koumans traverse, LESENIER ti fer dilo retourn dan so plas e zot tou ti nwaye. Profetes Miriam, ser Aron, lerla ti pran so tanbourinn e tou bann fam ti swiv li. Zot ti zwe zot tanbourinn e zot ti danse. Miriam ti sant sa sante la:
Nou sant laglwar LESENIER!
So pouvwar donn lalimier!
Ennmi finn vinn satini;
Faraon galoup touni.
DILO AMER
22. Lerla Moiz ti fer pep Izrael kit Lamer Rouz pou al dan dezer Shour. Pandan trwa zour zot ti mars dan dezer e zot pa ti trouv enn sel gout dilo. Ler zot ti ariv Mara zot ti trouv dilo me dilo la ti amer. Li ti enbivab. Akoz samem ti apel landrwa la Mara, ki vedir amer. Bann Izraelit ti koumans plengne. “Ki dilo nou pou bwar?” Moiz ti priye LESENIER ar boukou ferver e LESENIER ti montre li enn baton. Ler Moiz ti zet baton la dan dilo amer, dilo la ti vinn potab. Lerla LESENIER ti donn zot bann lalwa ki ti bizen gouvern lavi e li ti teste si bann Izraelit ti bien konpran. Li ti dir zot, “Si zot montre obeisans konple, si zot fer tou seki mo dir zot fer, zot pa pou gagn bann maladi ki ti minn bann Ezipsien. Mwa ki LESENIER ki ena pouvwar geri zot.” Apre zot ti ariv Elim kot ti ena 12 lasours ek 70 pie palmis. Zot ti pik latant dan bor dilo.
MANA EK KAY
16
Tou bann Izraelit ti kit Elim e kenziem zour, deziem mwa apre ki zot ti finn kit Lezip, zot ti ariv dan dezer Sinn ki ti ant Elim ek Sinai. Laba dan dezer tou dimoun ti koumans plengne ar Moiz ek Aron. Zot ti pe dir, “Ti pou plis meyer si LESENIER ti touy nou dan Lezip. Laba omwen nou ti kapav asize, manz laviann ek otan manze ki nou ti anvi. Olie sa, zot finn amenn nou dan dezer pou mordefen.” LESENIER ti dir Moiz, “Mo pou fer lapli manze grene lor later pou zot tou. Sak zour dimoun nek bizen sorti andeor lakaz pou ramas manze ki zot bizen pou enn zour. La mo pou kapav teste zot pou kone si zot dispoze pou swiv enstriksion ki mo finn done. Lor siziem zour zot bizen ramas ek prepar manze pou de zour.” Moiz ek Aron ti dir tou bann Izraelit, “Zordi tanto zot pou gagn prev ki se LESENIER ki ti fer zot kit Lezip. Dime gramaten zot pou trouv so prezans dan enn lalimier kas lizie. Li finn tann repros ki zot finn fer kont li – wi, kont li, parski nou nou pe zis fer seki li dir nou fer.” Moiz ti kontinie, “Se LESENIER ki pou donn zot laviann pou manze leswar ek otan dipen ki zot anvi pou manze gramaten parski li finn bien tande ki kantite zot finn repros li. Kan zot fer nou repros, anverite zot pe repros LESENIER.”
9. Moiz ti dir Aron, “Dir tou bann Izraelit vinn isi pou dibout divan LESENIER parski li finn tann zot konplent.” Kouma Aron ti koumans koz ar bann Izraelit, zot ti get dan direksion dezer e, san atann, lalimier kas lizie LESENIER ti paret dan enn niaz. LESENIER ti dir Moiz, “Dir bann Izraelit ki mo finn tann zot plengne. Touletanto zot pou gagn laviann pou manze e toulegramaten zot pou gagn kantite dipen ki zot bizen. Lerla zot pou konpran ki mwa, LESENIER, mo zot Bondie.” Ler labrim tanto ti koumans leve enn imans troupo kay ti vinn poz lor zot kan e zot ti kouver partou. Lelandime gramaten ti ena laroze toutotour zot kan. Kan laroze ti evapore, ti ena enn kous lapat feyte lor sirfas dezer. Li ti osi rafine ki enn kous aysing. Kan bann Izraelit ti trouv sa zot ti dimande, “Ki ete sa?” Moiz ti reponn zot, “Samem manze ki LESENIER finn avoye pou zot manze. LESENIER so enstriksion li kler. Sak Izraelit bizen ramas zis seki li bizen, de lit par personn dan so fami.” Bann Izraelit ti fer sa; ena ki ti ramas enpe plis, lezot enpe mwens. Kan ti fer kont, bann ki ti ramas plis pa ti ena vremem plis e bann ki ti ramas mwens ti ena ase. Enn dan lot, zot tou ti ramas dapre seki zot ti bizen. Moiz ti dir zot ki falepa garde pou lelandime. Me ti ena detrwa ki ti gard enpe. Lelandime ler zot ti get zot manze, li ti ranpli ar moutouk e li ti santi pi. Moiz ti sap lor kal ar zot. Sak gramaten sakenn ti ramas seki li ti bizen e ler soley ti vinn for seki ti reste lor sirfas dezer ti fonn.
22. Lor siziem zour, zot ti ramas mana pou de zour, savedir kat lit pou sak dimoun. Bann diferan lider Izraelit ti vinn get Moiz pou raport sa e Moiz ti dir zot, “LESENIER finn ordone ki dime li enn zour konze, enn zour repo neseser ki sakre, zour LESENIER. Kwi tou seki ena pou kwi zordi e gard enn parti pou dime.” Kouma Moiz ti rekomande, zot ti gard enn parti pou lelandime. Mirak! Manze la pa ti gate. Moiz ti dir zot, “Manz manze yer zordi parski zordi li zour Saba, zour repo, zour LESENIER. Zot pa pou gagn manze andeor nou kan. Zot bizen ramas manze pou set zour pandan sis zour parski setiem zour pa pou ena manze pou ramase.” Lor setiem zour ti ena detrwa ki ti al rod manze e normal zot ti bat lamok. Lerla LESENIER ti dimann Moiz, “Komie letan ankor zot pou refiz ekout mo lord? Be rapel ki mwa, LESENIER, mo finn donn zot enn zour repo e akoz sa lor siziem zour zot gagn drwa ramas manze pou de zour e pou ena ase pou de zour pou tou dimoun. Lor setiem zour, zot bizen res kot zot, pa sorti.” Finalman dimoun ti konpran ki lor setiem zour pa gagn drwa fer okenn travay.
31. Bann Izraelit ti apel manze la ‘mana’. Li ti fer ar ti lagren blan ki ti gagn gou biskwi kwi dan dimiel. Moiz ti dir zot, “LESEGNER finn ordonn nou prezerv enpe mana pou ki nou kapav montre nou bann desandan ki kalite manze LESENIER ti donn nou dan dezer ler li ti pe amenn nou andeor Lezip.” Moiz ti dir Aron, “Met de lit mana dan enn po e poz po la dan prezans LESENIER pou prezerv li pou nou bann desandan. Kouma LESENIER ti ordone, Moiz ek Aron ti plas po la divan Kof Lalians pou asir so prezervasion. Pandan 40 an bann Izraelit ti manz mana ziska zot ti rant dan pei Kanaan kot zot ti etabli.
DILO SORT DAN ROS
17
Tou bann Izraelit ti kit dezer Sinn e zot ti pe deplase dapre sime trase par LESENIER. Zot ti aret Refidim me laba pa ti ena dilo pou bwar. Bann Izraelit ti plengne e ti dimann dilo, “Donn nou dilo, Moiz!” Moiz dir zot, “Kifer zot nek plengne? Kifer zot met parol Bondie andout?” Me pep Izrael ti kontinie plengne. Laswaf ti pe pens zot. Zot dir Moiz, “Kifer to finn tir nou dan Lezip? Aster dan dezer, nou, nou zanfan ek nou zanimo pe mordeswaf!” Moiz dimann led LESENIER dan so lapriyer, “Ki mo kapav fer SENIER? Mo pep araze. Zot pre pou lapid mwa.”
5. LESENIER ti dir Moiz, “Pran detrwa lider Izrael ar twa e ai divan-divan. Amenn ar twa sagay ki to ti servi lor Nil. Mwa mo pou dibout divan twa lor enn ros lor Montagn Sinai. Tap lor ros la ar to sagay e dilo pou sorti pou ki lepep kapav bwar.” Moiz ti fer sa divan bann lider Izrael. Landrwa la ti gagn nom Masa ek Meriba parski bann Izraelit ti fer konplent e zot ti met parol Bondie andout ler zot ti dimande, “LESENIER ar nou ousa non?”
LAGER KONT AMALEKIT
8. Bann Amalekit ti vinn atak bann Izraelit dan Refidim. Moiz ti dir Joshwa, “Swazir detrwa zom pou fer fas bann Amalekit dime. Mwa mo pou dibout lao lor kolinn ar mo sagay ki Bondie finn dir mwa sarye.” Joshwa ti swiv lord Moiz e li ti al lager kont bann Amalekit. Letansa Moiz, Aron ek Our ti mont lao lor kolinn. Tanki Moiz so lame ti leve bann Izraelit ti konn laviktwar me kan Moiz so lame ti bese, bann Amalekit ki ti pe gagne. Kan Moiz sa de lebra ti fatige, Aron ek Our ti amenn enn gro ros pou li asize e zot ti dibout de kote li pou tini so de lame lao ziska ki soley ti kouse. Ala kimanier Joshwa ti reysi bat bann Amalekit. Lerla LESENIER ti dir Moiz, “Aster bizen ekrir zistwar sa laviktwar la pou ki dimoun pa bliye. Dir Joshwa ki mo pou fini bann Amalekit net.” Moiz ti konstrir enn otel e li ti apel li “LESENIER limem mo pavyon.” Li ti dir, “Lev pavyon LESENIER bien-bien ot. LESENIER pou kontinie lager kont bann Amalekit toultan, toultan, toultan!”
JETRO VIZIT MOIZ
18
Moiz so boper, Jetro, pret Midian, ti aprann tou seki Bondie ti fer pou Moiz ek pou pep Izrael ki Moiz ti amenn andeor Lezip. Li ti vinn get li e li ti akonpagne par Zipora, fam Moiz ki ti res dan Lezip, ek osi par de garson Moiz, Gersom ek Eliezer. (Moiz ti dir, “Mo enn etranze dan enn pei etranz”. Akoz sa li ti apel li Gersom. Kan Eliezer ti ne, Moiz ti dir, “Bondie mo papa ti ed mwa e ti anpes Faraon touy mwa.” Alor li ti apel so deziem garso Eliezer.) Donk Jetro, so tifi Zipora ek so de tizanfan ti vinn zwenn Moiz dan dezer. Bann Izraelit ti dres zot kan kot montagn sakre. Jetro ti fer Moiz kone ki li ti pe vini. Moiz ti kit so latant pou al akeyir li; li ti salie li, anbras li. Apre bann preliminer, zot ti al dan latant Moiz. Moiz ti rakont so boper tou seki LESENIER ti fer pou pini Faraon ek Lezip ek pou ed bamm Izraelit. Li ti osi rakont li mizer zot ti pase lor sime e kouma LESENIER ti sov zot. Kan Jetro ti finn tann tousa, li ti extra ere. Li ti dir, ” Nou loue LESENIER ki finn protez zot kont Faraon ek pep Lezip! Nou loue LESENIER ki finn liber so pep depi esklavaz. Aster mo sir ki LESENIER, limem pli gran ki tou bondie parski li finn fer sa kan bann Ezisien ti pe fer zot gran-nwar.” Lerla Jetro ti ofer ann ofrand pou brile antie; li ti osi amenn lezot sakrifis pou ofer Bondie. Aron ek lezot lider Izraelit ti zwenn li pou manz manze sakre parski sa ti form parti servis la.
NOMINASION BANN ZIZ
13. Lelandime Moiz ti pas enn lazourne pou regle bann konfli ant dimoun. Kan Jetro ti trouve ki kantite travay Moiz ti bizen fer, li ti dimann li, ” Kifer to fer tousa touse? Kifer tousel to okip problem enn filwar dimoun depi gramaten ziska aswar? Moiz ti reponn li, “Mo oblize fer sa parski zot vinn get mwa pou konn volonte Bondie. Kan de dimoun ena enn dezakor, zot vinn get mwa e mwa mo deside kisannla antor, kisannla ena rezon e mo profite pou montre zot volonte ek lalwa Bondie.” Lerla Jetro ti koze, “Mo pa kwar to pe fer kouma bizen. Pa zis to pe rente, to pe rent lezot ‘si. Enn sel dimoun pa kapav fer tousa, tousel! Permet mwa donn twa detrwa tikonsey e Bondie pou soutenir twa. Li korek ki to reprezant sazes Bondie e ki to regle konfli ant dimoun. Li korek ki to ansegn dimoun lalwa ek volonte Bondie; ki to montre zot bon manier viv ek aksion korek. Me anplis to bizen swazir enpe zom konpetan e nom zot kouma bann lider pep Izrael: enn lider pou sak mil dimoun; enn lider pou sak san dimoun; enn lider pou sak senkant dimoun ek enn lider pou sak dis dimoun. Sa bann lider la zot bizen ena lafwa dan Bondie, zot bizen onet e zot bizen prop, pa bann manzer gous. Fer zot vinn bann ziz pep Izrael lor enn baz permanan. Zot va regle bann tipti konfli e kan ena bann kees konplike, zot va vinn ver twa. Koumsa, zot pou ed twa sarye fardo la. Si to fer sa e Bondie beni, to pa pou fatig dan vid e bann dimoun pou retourn kot zot lape dan lespri.
24 Moiz ti aksepte konsey Jetro e li ti nom bann dimoun konpetan parmi pep Izrael. Zot ti vinn lider pou sak mil dimoun; lider pou sak san dimoun; lider pou sak senkant dimoun ek lider pou sak dis dimoun. Zot ti vinn bann ziz lor enn baz permanan; zot ti regle bann tipti konfli e kan ti ena bann kees konplike, zot ti konsilte Moiz. Moiz ti dir so boper ‘Salam!’ E Jetro ti retourn kot li.
BANN IZRAELIT LOR MONTAGN SINAI
19
Pep Izrael ti kit Refidim e lor premie zour dan trwaziem mwa depi ki zot ti finn kit Lezip, zot ti ariv dan dezer Sinai. Zot ti dres zot kan kot lipie Montagn Sinai e Moiz ti mont montagn la pou zwenn Bondie. Lavwa Bondie ki koz ar li depi lao montagn e ti dir li koz ar bann Izraelit, desandan Zakob e dir zot, “Zot ti trouve kouma mo ti ranz bann Ezipsien zot kari; zot ti trouve kouma mo ti sarye zot pou amenn zot isi, parey kouma mama-leg sarye piti leg lor so lezel. Aster si zot ekout mwa e respekte lakor ant nou, zot pou res mo pep. Later antie li pou mwa me zot zot pou mo pep prefere, enn pep ki rekonet zis mwa e ki pou, koumadir, mo pret lor later.” Moiz ti redesann e ti fer enn lasanble bann lider Izraelit pou dir zot tou seki LESENIER ti finn ordonn li dir zot. Lerla zot tou ti dir, “Nou pou fer tou seki LESENIER finn dir!” Moiz ti remont montagn pou enform LESENIER.
9. LESENIER ti dir Moiz, “Mo pou vinn koste ar twa dan enn niaz epe afen ki tou dimoun pou tann mwa koz ar twa e sa pou fer zot kwar dan twa pou toultan.” Moiz ti dir LESENIER seki dimoun ti reponn. LESENIER ti dir li, “Al dir zot ki zordi ek dime zot bizen pirifie zot lekor ek zot lespri pou fer servis. Zot bizen lav zot lenz prop e pare pou seremoni apredime. Sa zour la mo pou desann lor Montagn Sinai kot zot tou pou kapav trouv mwa. Rey enn lalinn otour montagn la e personn pa gagn drwa sot li. Dir dimoun ki falepa zot mont montagn la ousa vinn pre ar li. Si kikenn met so lipie lor montagn la, li merit lamor. Swa lapid li ousa touy li ar fles. Fale pa tous so lekor. Sa regleman la li valab pou dimoun ek zanimo. Bizen ekzekit zot. Me kan zot tann son tronpet, lerla dimoun pou gagn drwa mont montagn la.” Lerla Moiz ti desann pou enform bann Izraelit lor preparasion pou servis. Zot ti lav zot lenz. Moiz ti dir zot, “Zot bizen pare pou servis apredime. Antretan falepa ena rapor sexiel.”
16. Gramaten trwaziem zour ti ena loraz ek zekler; enn niaz epe ti paret lor montagn; son tronpet ti eklate dan lezer. Tou dimoun dan kan ti tranble ar lafreyer. Moiz ti amenn zot kot lipie montagn pou zwenn Bondie. Lafime ti kouver Montagn Sinai parski LESENIER ti desann dan enn laflam. Lafime ti monte kouma dan lasemine moulen e tou dimoun ti gagn lakranp. Son tronpet ti vinn deplizanpli for. Moiz ti koze e LESENIER ti reponn li akout loraz. LESENIER ti poz lor latet Montagn Sinai e li ti dimann Moiz vinn zwenn li. Moiz ti mont lao e LESENIER ti dir li, “Al dir bann dimoun ki fale pa zot sot lalinn ki finn trase otour montagn pou vinn get mwa. Si zot fer sa zot pou mor. Bann pret ki rod koste bizen pirifie zot lekor ek zot lespri. Sinon mo pou pini zot.”
23. Moiz ti reponn, “Dimoun pa kapav vinn lao parski ou ti ordone ki montagn la sakre e nou finn dres enn lalinn otour li ki personn pa gagn drwa sote.” LESENIER ti reponn, “Desann e remonte ar Aron. Me bann pret ek lezot dimoun pa gagn drwa sot lalinn ki finn drese otour mo montagn. Sinon, garazot!” Moiz ti desann pou enform pep Izrael lor volonte LESENIER.
DIS KOMANNMAN
20
Bondie ti koze. Ala seki li ti dir, “Momem LESENIER, zot Bondie, ki ti amenn zot andeor Lezip kot zot ti viv anesklavaz. Pa ador okenn lezot bondie apart mwa. Falepa fer bann zimaz kreatir ou obze ki trouv dan lesiel, lor later ek dan dilo souteren. Pa fabrik idol; pa ador idol. Mwa, LESENIER, mo pa aksepte okenn rival. Mo pini seki air mwa e pinision la desann plizier zenerasion. Me mo lamour pou seki kontan mwa e respekte mo lalwa li travers zenerasion par milie.
7. “Pa servi mo nom pou fer move zafer parski mwa, LESENIER, mo pou pini bann ki mal servi mo nom. Obzerv pratik Saba ki sakre. Pandan sis zour zot travay me setiem zour se enn zour repo ki konsakre pou mwa, LESENIER. Sa li enn zour konze. Personn pa gagn drwa travay – ni dimoun, ni esklav, ni zanimo, ni etranze ki viv dan pei. Personn! Pandan sis zour mo ti kre liniver. Lor setiem zour mo ti repoze. Ala kifer mwa, LESENIER, mo finn beni Saba e mo’nn fer li sakre.
12. “Respe mama-papa! Koumsa zot pou kapav viv lontan dan pei ki mo pe donn zot. Pa touy dimoun. Pa komet adilter. Pa koken. Pa fer fos akizasion lor dimoun.
17. Pa rod pran lakaz to vwazen; pa rod pran so fam, so esklav, so zanimo, so dibien.”
LAFREYER LEPEP
18. Kan dimoun ti tann tapaz loraz ek son explozif tronpet e kan zot ti trouv zekler ek lafime lor montagn, zot ti gagn tranbleman e zot ti al dibout lwen. Zot ti dir Moiz, “Si to koz ar nou, nou ekoute; nou per ki si Bondie koz ar nou, nou pou mor.” Moiz ti dir zot, “Pa trakase! Bondie finn vinn teste zot, fer zot obeir li pou ki zot pa fer pese.” Me dimoun ti prefer kontinie dibout olwen. Zis Moiz ki ti al pre ar niaz nwar kot Bondie ti ete.
REGLEMANTASION OTEL
22. LESENIER ti ordonn Moiz pou dir bann Izraelit, “Zot finn bien trouve kouma mwa, LESENIER, mo finn koz ar zot depi lao dan lesiel. Falepa ki zot ranz bann idol lor ou larzan pou zot adore anplis ki mwa. Fer enn otel ar later pou mwa e lor la fer zot sakrifis zanimo ki zot bizen brile net pou rant ankominion ar mwa. Dan sak landrwa ki mo swazir pou servis sakre, mo pou prezan e mo pou beni zot. Si zot swazir pou fer ann otel anros pa met ros taye parski kan zot tay ros ar sizo frwa, ros la nepli bon pou mwa. Falepa ranz otel lor oter ar enn ranze peron parski ler kikenn pe mont peron, dimoun anba pou dekouver so febles.
TRETMAN ESKLAV
21
“Donn bann Izraelit sa bann lalwa la: Si to aste enn esklav Ebre, li pou travay pou twa pandan sis-zan. Lor setiem lane to bizen liber li san kondision. Si li pa ti marye ler to ti aste li, li pa pou kapav amenn enn fam ar li ler li ale. Me si li ti enn zom marye ler to ti aste li, li gagn drwa amenn so fam ar li. Si so met ek patron finn donn li enn fam ki finn donn nesans zanfan, fam la ek so zanfan zot propriyete met ek patron. Esklav libere bizen ale tousel. Me si esklav la dir ki li kontan so met ek patron, so fam ek so zanfan e ki li pa’le liberte, lerla so met ek patron bizen amenn li dan enn plas kot fer lapriyer. Laba li bizen apiy kont laport ousa kont poto laport e so met ek patron bizen pers so zorey. Lerla li pou vinn esklav met ek patron pou toultan.
7. “Si enn zom vann so tifi kouma esklav, tifi la zame pa pou gagn liberte kouma esklav zom. Si ti vann tifi la pou li vinn fam dimoun ki aste li me apre dimoun la pa apresie li, li oblize revann tifi la ar so papa; met ek patron la pa gagn drwa vann tifi la ar enn etranze parski li finn malazir anver tifi la. Si enn dimoun aste enn esklav fam pou donn so garson, li bizen tret tifi la kouma so prop tifi. Si enn zom pran enn deziem fam, li bizen donn garanti ki premie fam la pou gagn mem kantite manze ek lenz e ki li pou ena mem drwa ki li ti ena avan deziem maryaz so mari. Si zom la pa onor so obligasion, li bizen donn premie fam la so liberte san kondision.
LALWA KONT VIOLANS
12. “Si kikenn bat kikenn e touy li, agreser la merit lamor. Me si kikenn touy kikenn par aksidan, san lentansion pou donn lamor, pou ena enn plas ki mo pou swazir kot li kapav res ansekirite. Me si kikenn perdi kontrol akoz so koler e par expre li touy kikenn, li merit lamor mem si li vinn rod sekour kot mo otel. Nenport kisannla ki bat so papa ousa so mama, li merit lamor. Si kikenn kidnap enn dimoun pou fer biznes ou pou fer li vinn esklav, li merit lamor. Si kikenn modi so papa ousa so mama, li merit lamor. Si de dimoun lager e enn ladan bles lotla ar enn ros ousa enn koutpwen me pa ena lamor, pa pou ena okenn pinision. Me si blese la bizen res lor lili e pli tar bizen beki pou kapav marse, dimoun ki finn bles li bizen donn li enn konpansasion pou letan ki li finn perdi e li bizen okip li ziska li korek net. Si enn propriyeter esklav pran enn baton e bat so esklav, zom ousa fam, e esklav la mor anplas, bizen pini propriyeter esklav la. Me si esklav la mor detrwa zour pli tar, pa pou ena pinision parski so lapert li deza enn pinision.
22. “Si bann zom pe lager e zot bles enn fam ansent ki perdi so baba me ki pa sibir lezot prezidis, koupab bizen pey enn konpansasion selon estimasion mari fam la avek lakor enn ziz. Me si fam la finn sibir blesir, pinision la li bizen dapre sa formil la: lavi pou lavi; lizie pou lizie; ledan pou ledan; lame pou lame; lipie pou lipie; brilir pou brilir; blesir pou blesir; gratignir pou gratignir. Si kikenn kas lizie so esklav, fam ousa zom, li bizen rann li so liberte. Sa li vinn enn konpansasion pou seki esklav la finn perdi. Si li grenn enn ledan, li bizen donn li so liberte ankonpansasion.
RESPONSABILITE BANN PROPRIYETER
28. “Si enn toro atak e touy kikenn, bizen lapid li e falepa manz so laser. Sa li pa enn rezon pou pini so propriyeter. Me si enn toro gagn labitid atak dimoun e so propriyeter finn deza gagn warning me li pa finn fer nanye pou kontrol bebet la e met li dan enn lanklo, toulede merit lamor. Me si koumadir ena enn desizion pou reklam enn lamann dan plas lamor propriyeter la, lamann la li bizen enportan. Si toro la touy enn tifi ousa enn tigarson, bizen aplik mem regleman. Si toro la touy enn esklav zom ousa fam, propriyeter toro bizen pey propriyeter esklav 30 pies larzan e bizen touy toro la kout ros. Si kikenn tir kouverk enn pit ou si li fouy enn pit me bliye met enn kouverk e enn toro ousa enn bourik tom dan trou, sa dimoun la bizen donn propriyeter la enn konpansasion ki reprezant valer zanimo la. Kan li pey konpansasion, li kapav gard lekor zanimo mor la. Si enn toro touy enn lot toro ki apartenir enn lot dimoun, toulede dimoun pou bizen vann toro vivan la e partaz lamone la ade e zot kapav osi partaz laser zanimo mor la ade. Me si toro la ti ena labitid atak lezot toro, lerla propriyeter toro vivan ki pa finn met li dan enn lanklo, bizen donn propriyeter toro mor enn lot toro me li kapav gard lekor toro mor.
LALWA KI KONSERN REPEYMAN
22
“Si kikenn koken enn vas ousa enn mouton, touy li ou vann li, li bizen pey senk vas pou sak vas e kat mouton pou sak mouton. Li bizen peye pou tou seki li finn koken. Si li pa posed nanye, kapav vann li kouma enn esklav pou pey dimoun ki viktim vol. Si trouv zanimo koken – ki li vas, bourik ousa mouton – vivan dan so posesion, bizen fer li pey de zanimo pou sak zanimo ki li finn koken. Si may enn voler pe defons laport aswar pou rant dan lakaz e propriyeter lakaz touy li, pa kapav dir ki dimoun ki finn touy voler la li koupab mert. Par kont si sa arive dan lazourne, propriyeter la li koupab mert. Si kikenn les so zanimo trene dan karo lezot dimoun e bann zanimo la fer dega, propriyeter zanimo la bizen dedomaz propriyeter karo andomaze. Si kikenn finn met dife dan so prop karo me dife la fane, al fer dega dan karo lezot, seki finn alim dife la bizen pey domaz.
7. “Si kikenn aksepte pou gard lamone ek bann obze valer, ki apartenir pou enn lot dimoun, dan so lakaz e voler pas ar li, si may voler la bizen fer voler la pey so doub. Me si pa may voler la, dimoun ki ti aksepte pou gard lamone ek obze valer bizen al dan enn landrwa sakre e divan temwen li bizen fer serman ki li pa finn fer marday. Si kikenn aksepte pou gardien zanimo enn lot dimoun e ki zanimo la mor, blese ou disparet akoz enn vol, si pa ena temwen, dimoun ki finn aksepte pou okip zanimo so prosen, bizen fer serman dan enn landrwa sakre ki pa li ki finn koken zanimo la. Si zanimo la pa finn disparet akoz enn vol, propriyeter zanimo la bizen aksepte so lapert e dimoun ki ti ofer so led – gardien la – pa ena pou pey okenn domaz. Si bebet sovaz finn touy zanimo la, bizen montre propriyeter zanimo lapo-lezo zanimo mor kom prev. Pa kapav fer gardien zanimo pey domaz dan sa ka la. Si kikenn pran enn zanimo prete e ki dan labsans so propriyeter, zanimo la blese ousa mor, anprenter bizen ranplas zanimo la. Si sa ariv dan prezans propriyeter zanimo la, peyna nanye pou peye. Si ti lwe zanimo la, kas lokasion kouver lapert la.
LALWA MORAL EK RELIZIE
16. “Si enn zom gagn relasion sexiel ar enn vierz e tifi la pa fianse, zom la bizen pey enn dot e oblize marye ar tifi la. Me si papa la pa dakor ar maryaz la, zom la bizen pey papa la enn som egal ar dot ki peye pou marye ar enn vierz. Bizen ekzekit enn fam ki pratik sorselri. Bizen ekzekit enn zom ki gagn relasion sexiel ar zanimo. Bizen ekzekit nenport kisannla ki ofer sakrifis enn lot bondie ki mwa, LESENIER.
21. “Falepa maltret ou fer dominer ar bann etranze. Pa bliye ki zot ti etranze dan Lezip. Falepa maltret bann vev ek bann orfelen. Si zot fer sa, mwa LESENIER, mo pou reponn prezan ler zot kriye pou dimann led. Mo pou san pitie pou bann ki persekit vev ek orfelen. Mo fer zot fam vinn vev ek zot zanfan vinn orfelen san papa. Si enn Izraelit pov dimann pou pran enpe lamone prete, pa fer kouma kaser. Pret li lamone san lentere. Si kikenn finn met so manto angaz kom garanti ki li pou rann seki li dwa, rann li so manto avan soley al kouse parski li bizen sa kan aswar fer fre. Li pa ena nanye apart sa pou protez li kont freser. Ler li dimann mo led mo pou ed li parski bonte ek pardon form parti mo natir.
28. “Pa dir lemal lor Bondie e falepa zot modi enn lider pep Izrael. Fer mwa bann ofrand ki sorti dan zot karo apre rekolt. Donn mwa zot premie-ne garson ek premie-ne mal zot zanimo. Les premie-ne mal res ar so mama pandan set zour e lor witiem zour ofer li mwa. Zot, zot mo pep. Pa manz laviann zanimo ki finn touye par bebet sovaz; donn laviann la bann lisien pou manze.
LAZISTIS EK DRWATIR
23
“Pa fann rimer e pa ed enn dimoun koupab ar fos temwayaz. Pa mars ar mazorite si zot dan erer ou si zot bann fos temwen ki pe viol lazistis. Kan enn dimoun pov dan dok, falepa nou get ar de lizie. Si to trouv zanimo to ennmi pe trene, amenn li kot li. Si so bourik finn kabose ar pwa, ed li pou ki bourik la kapav rekoumans marse. Pa get lot kote, ale! Falepa nou refiz donn lazistis enn dimoun pov kan li vinn ankour. Falepa fer fos akizasion e pa fer inosan vinn koupab e lerla ekzekit li. Mwa, LESENIER, mo pou kondann sa kouma lemal. Falepa pran braib parski enn braib anpes nou trouv kler e bon vinn move e inosan vinn koupab. Falepa maltret enn etranze. Pa bliye mizer ki zot ti pase ler zot ti etranze dan Lezip.
SETIEM LANE, SETIEM ZOUR
10. “Kiltiv zot karo pandan si-zan e rekolte seki li prodwir. Me les later la poze setiem lane e pa rekolte seki pouse. Les bann pov manz seki ena e les zanimo manz leres. Fer mem zafer dan tou zot plantasion. Travay pandan sis zour par semenn; setiem zour li enn zour repo. Sa pou permet tou kreatir repoze – travayer, esklav ek zanimo. Pran kont tou seki mo pe dir zot! Pa priye lezot bondie; falepa ki zot mem mansionn nom sa bann bondie la.
TRWA GRAN FET
14. Bizen selebre trwa fet par an pou onor mwa. Dan lemwa Abib, samem mwa ki zot ti kit Lezip, selebre Fet Dipen San Lelven manier ki mo ti dir zot bizen fer. Pandan set zour karem fale pa manz dipen ki kontenir lelven. Falepa zot vinn priye mwa lame vid. Selebre Fet Lakoup kan zot koumans rekolte rannman zot karo. Answit selebre Fet Lafen Rekolt kan vie lane pe al fini. Toulezan pou sa trwa fet la tou bann zom bizen bizen vinn ador mwa, LESENIER, zot Bondie. Kan zot fer sakrifis zanimo, falepa zot ofer dipen ar lelven. Lagres bann zanimo ki finn sakrifie dan sa trwa fet la bizen fini konsome avan soley lelandime leve. Sak lane amenn premie zepi may, ki zot kase, dan lakaz LESENIER, zot Bondie. Falepa zot kwi enn timouton ousa enn tikabri dan dile so mama.
PROMES EK ENSTRIKSION
20. Mo pou avoy enn anz divan zot pou protez zot pandan zot vwayaz e li pou montre zot sime pou al plas ki mo finn prepare pou zot. Ekout so konsey! Pa fer fos ar li parski mwa ki finn donn li sa mision la e li pa pou aksepte katakata. Me si zot ekout li e swiv so enstriksion ki mwa mo finn donn li, mo pou konbat tou zot bann ennmi. Mo anz pou al divan zot e amenn zot dan pei Amorit, Itit, Perizit, Kanaan, Ivit ek Zebizit e mo pou detrir sa bann dimoun la. Falepa zot montre respe pou bann bondie sa bannla e falepa zot adopte bannla zot ritiel. Detrir zot idol e demoli zot bann kolonn swadizan sakre. Si zot priye mwa, LESENIER, zot Bondie, mo pou garanti zot dilo ek nouritir e mo pou fer zot maladi fonn. Dan zot pei okenn fam pa pou fer pert e personn pa pou steril. Mo pou fer zot tou viv lontan.
27. Mo pou fer bann dimoun, ki kont zot, per mwa; mo pou met dibri dan latet zot ennmi; mo pou fer zot zet zarm, sove. Mo pou fer zot ennmi panike; mo pou repous bann Ivit, Kanaan ek Itit amizir mo pep avanse. Mo pa pou balye zot tou enn sel kou me dousma-dousma pou donn mo pep letan vinn for pou ki zot kapav pran kontrol partou. Sinon pei la pou vinn golmal e bann bebet feros pou peple partou, si mo balye karo enn sel kou. Zot pei pou koumans kot golf Akaba e pou al ziska Mediterane; depi dezer ziska Larivier Efrat. Zot pou ena pouvwar lor bann pep ki viv laba e zot bizen repous bannla amizir zot avanse. Falepa sign okenn lakor ar zot ousa ar zot bondie. Pa les zot viv dan pei ki mo finn donn zot parski ena danze ki bannla ris bann Izraelit lor sime perdision. Si zot vener bannla zot bondie, savedir zot finn rant dan piez modi.”
LALIANS FINN SELE
24
LESENIER ti dir Moiz, “Vinn zwenn mwa lor montagn, twa, Aron, Nadab, Abiou ek 70 lider Izrael; kan zot finn ariv enn bon distans ar mwa, arete pou vener mwa. Zis twa, Moiz, personn apart twa, koste ar mwa. Lepep pa gagn drwa met lipie lor montagn.” Moiz ti desann pou al enform lepep lor bann komannman ek lalwa LESENIER e tou dimoun ti reponn, “Nou pou fer tou seki LESENIER finn dir.” Moiz ti ekrir tou bann komannman LESENIER. Boner lelandime gramaten, li ti ranz enn otel kot lipie montagn e ti fons douz ros dan later, enn pou sak tribi Izrael. Lerla li ti dimann bann zenn zom bril sakrifis pou LESENIER e ofer betay ansakrifis kominion. Moiz ti pran lamwatie disan bann zanimo, ti met li dan bann bol; lot lamwatie li ti avoy lor otel. Lerla li ti pran liv lakor dan lekel ti ena bann komannman LESENIER e li ti lir zot for pou tou dimoun. Lepep ti reponn, “Nou pou obeir LESENIER e nou pou fer tou seki li finn dimann nou.”
8. Lerla Moiz ti pran disan dan bol e li ti avoy li lor dimoun prezan. Li ti dir, “Sa disan la pe sel lakor ki LESENIER ti fer ar nou ler li ti donn nou bann komannman.” Moiz, Aron, Nadab, Abiou ek 70 lider Izrael remont montagn e zot ti trouv Bondie Izrael. Li ti pe dibout lor enn sirfas sali safir pli ble ki ble lesiel. Bondie pa ti fer ditor bann lider Izrael. Okontrer zot ti trouv Bondie e zot ti manze, bwar ansam.
MOIZ LOR MONTAGN SINAI
12. LESENIER ti dir Moiz, “Vinn get mwa lao lor montagn e laba mo pou donn twa de plak anpier lor ki mo finn ekrir bann tou bann lalwa neseser pou devlopman lepep.” Moiz ek so asosie ti pe pare pou monte e kan li ti koumans mont montagn sakre, Moiz ti dir bann lider, “Atann nou dan kan ziska nou retourne. Aron ek Our pou res ar zot. Si ena kik problem, al get zot.” Moiz ti mont Montagn Sinai. Enn gran niaz ti anvlop latet montagn la. Lalimier kas lizie prezans Bondie ti desann lor montagn. Pou bann Izraelit anba, lalimier la ti kouma enn gran laflam lor latet montagn. Niaz la ti anvlop latet montagn pandan sis zour. Lor setiem zour, LESENIER ti koz ar Moiz depi dan niaz. Moiz ti mont montagn ziska li ti rant dan niaz. Li ti res laba pandan 40 zour ek 40 nwit.
OFRAND POU LATANT SAKRE
25
Bondie ti dir Moiz, “Dir bann Izraelit fer bann ofrand pou mwa. Aksepte nenport ki ofrand ki dimoun pe fer. Bann ofrand la bizen: lor, larzan, bronz; tisi extra; lalenn ble, mov ek rouz; lenz ki fer ar pwal kabri; lapo mouton mal ki finn tenn rouz; kwir soup; dibwa lakasia; dilwil pou lalanp; zepis pou met dan diwil beni ek dan parfen; pier presiez ek bizou pou dekor vetman seremonial Gran Pret. Lepep bizen ranz enn latant sakre pou mwa. Koumsa mo kapav viv parmi zot. Fer li, dekor li ek meble li dapre plan ki mo pou donn twa.
KOF LALIANS
10. “Fer enn kof ar dibwa lakasia: so longer 110 santimet, so larzer 66 santimet ek so oter 66 santimet. Bizen rekouver so andan ek so deor ar lor pir; anplis bizen met enn bordir lor toutotour. Fer 4 bag an lor ki fixe ar so kat lapat, de sak kote; prepar de bar ar dibwa lakasia rekouver ar lor ki rant dan de bag sak kote, ki bann porter pou sarye lor zot zepol. Bann bar la bizen res dan bann bag la; zame pa tir zot. Met dan kof la de plak anpier ki mo pou donn zot e lor ki mo finn ekrir bann komannman. Fer enn kouverk ar lor pir, longer 110 santimet e larzer 66 santimet. Ar lor ki gard tras marto, ranz de stati kreatir selest ar lezel deplwaye; entegre zot ar kouverk la dan de extremite. De kreatir la pou get zot kamarad sakenn e zot lezel deplwaye pou kouver kouverk la. Met de plak anpier andan kof la e ferm kof la ar so kouverk. Mo pou vinn zwenn zot laba e lao kof la ant de kreatir selest, mo pou donn Pep Izrael tou mo bann lalwa.
LATAB POU DONN BONDIE DIPEN
23. Fer enn latab ar dibwa lakasia, longer 88 santimet, larzer 44 santimet ek oter 66 santimet. Rekouver li ar lor e met enn bordir lor toutotour; met enn kad 75 milimet larzer toutotour e otour kad la met enn lot bordir lor. Fer kat bag lor e fixe zot dan kat kwen kot lapat latab la ete, pre kot rebor. Servi bag la pou soulev ek sarye latab la ar led de bar ki pas dan de bag sak kote. Fer bann bar la ar dibwa lakasia rekouver ar lor. Fer bann lasiet, soukoup, po ek bol pou servi kan fer ofrand diven. Tou bann resipian bizef fer ar lor pir. Met latab la divan Kof Lalians e lor latab la bizen toultan ena dipen sakre ki finn ofer mwa.
STENN POU LALANP
31. Ranz enn stenn pou lalanp an lor pir. Fer so baz ek so kolonn ar lor ki gard tras marto; bann fler, bouton ek petal ki dekor li bizen entegre ar stenn la. Pou ena sis brans, trwa sak kote kolonn la. Sak brans pou dekore ar trwa fler kouma fler zamann ar petal ek bouton. Lor kolonn la ‘si pou ena dekorasion: kat fler kouma fler zamann ar bouton ek petal. Zis anba sak per brans pou ena enn bouton. Bouton, brans ek stenn la bizen enn inite entegre an lor ki gard tras marto. Fer set lalanp pou stenn la e plas zot dan enn manier ki fer lekleraz tap divan. Penset ek sandriye ‘si bizen fer ar lor pir. Servi 35 kilo lor pir pou ranz stenn la ek tou so bann akseswar. Moiz, se to responsabilite veye ki travay la fer dapre plan ki mo finn donn twa lor montagn.
LATANT PREZANS LESENIER
26
” Andan Latant sakre, Latant mo prezans, anpandan dis pies len fen tise ar lalenn ble, mov ek rouz. Brod lor zot kreatir selest ar lezel. Tou bann pies la bizen ena mem dimansion: 12 met longer e 2 met larzer. Koud senk pies ansam pou fer enn pano; fer mem zafer ar senk lezot. Met bann pat latwal ble lor bor enn pies dan sak pano. Met 50 pat lor bor premie pies premie pano e 50 pat lor bor dernie pies deziem pano. Fer 50 krose lor pou konekte de pano la. Fer enn kouvertir pou Latant la ar 11 pies latwal ki finn fer ar pwal kabri. Tou bann pies bizen mem dimansion, setadir 13 met longer ek 2 met larzer. Koud 5 pies ansam pou fer enn lez e 6 pies pou fer enn deziem lez. Ploy lez 6 pies ande e plas li divan Latant la. Met 50 pat lor bor dernie pies enn lez e 50 pat lor bor deziem lez. Fer 50 krose an bronz e atas de lez la ansam pou ki ansam zot fer enn sel kouvertir. Anpandan demi-pies anplis par deryer Latant la. Les 50 santimet anplis anpandan de kote Latant la.
14. “Fer 2 flap, enn ar lapo mouton mal ki finn tenn kouler rouz e deziem la ar kwir soup. Servi zot kouma kouvertir siplemanter (lavarang). Fer bann kad vertikal ar dibwa lakasia pou tini Latant la. Sak kad bizen 4 met dan oter e 66 santimet dan larzer e li pou ena 2 tenon pou rant dan mortez dan ar enn lot kad. Tou bann kad pou ena 2 tenon paralel. Bizen 20 kad pou kote sid e sak kad pou repoz lor de sok an-narzan ki pou ede osi pou tini bann tenon. Fer parey pou kote nor – 20 kad ki poz lor de sok an-narzan sakenn. Pou deryer Latant kote lwes, fer 6 kad ek 2 kad pou sak kwen. Bann kad lankognir zot konekte sirlekote ek deryer depi lao ziska anba. Parey kouma bann kad de kote, sa bann kad la pou repoz lor sok an-narzan, setadir de sok par kad. Fer 15 travers ar dibwa lakasia, 5 travers pou sak kote (kote sid, kote nor, kote lwes). Travers damilie pou fer letour Latant. Pou bizen rekouver bann kad ek travers ar lor; fer osi bann bag an lor dan lekel pou pas bann travers. Ranz Latant dapre plan ki mo finn donn twa lor montagn.
31. “Fer enn rido len fen tise ar lalenn ble, mov ek rouz. Lor li brod bann kreatir selest ar lezel. Anpandan li lor 4 poto dibwa lakasia ki rekouver ar lor, ekipe ar bag lor e ki ankastre dan kat sok an-narzan. Met rido la anba bann bag ki lao kot twatir; deryer rido la met Kof Lalians dan lekel ena de plak anpier ki kontenir bann komannman. Rido la pou separ Plas Sakre ar Plas Pli Sakre. Poz so kouvertir lor Kof Lalians. Andeor Plas Pli Sakre met latab kote nor Latant e Stenn lalanp kote sid. Dan lantre Latant met enn rido len fen tise ar lalenn ble, mov ek rouz e ki ranpli ar zoli brodri. Pou sa rido la, fer 5 poto ar dibwa lakasia, rekouver ar lor e ekipe ar bag an lor; bann poto la bizen ankastre dan 5 sok an bronz.
OTEL
27
“Ranz enn otel kare ar dibwa lakasia. Ala so dimansion:longer 2.2 met, larzer 2.2 met, oter 1.3 met. Met tenon dan sak kwen lao. Bann tenon la bizen form parti ar otel la e striktir la bizen kouver net ar bronz. Fer bann lapel pou ramas lasann gra ek bann lezot istansil kouma bol, krose ek seo labrez ki neseser pou fer servis. Tou sa bann ekipman la pou anbronz. Fer enn griyaz anbronz e dan so kat kwen plas enn bag pou fasilit manipilasion. Met plak la anba rebor otel, zis omilie ant lao ek anba. Fer bann bar ar dibwa lakasia, rekouver ar bronz. Sa de bar la, ler pas zot dan bann bag, de kote otel, zot ede pou deplasman otel la. Otel la li bizen fer ar plans e li bizen vid alenteryer dapre plan ki mo ti donn twa lor montagn.
LANTOURAZ OTOUR LATANT PREZANS LESENIER
9. “Pou Latant mo prezans, fer enn lantouraz ar zoli latwal ki tonbe kouma rido. Dan so kote sid, lantouraz la pou ena enn longer 44 met. Pou ena 20 poto bronz ankastre dan bann sok bronz pou tini lantouraz la. Parey pou kote nor. Kote lwes pou ena 22 met longer ar 10 poto bronz pou tini li e poto pou ankastre dan sok bronz. Lor flan les kot pou ena so lantre, lantouraz la pou 22 met larzer. Dan sak kote lantre pou ena enn lantouraz 6.5 met longer ki pou tini par 3 poto lor 3 sok bronz. Dan lantre pou ena enn rido 9 met larz. Rido la pou fer ar len fen ki tise ar lalenn ble, mov ek rouz. Lor rido la pou ena zoli brodri. Kat poto ankastre dan sok pou tini rido la. Enn bar larzan pou konekte tou bann poto. Bar la pou servi krose larzan ek piton bronz. Ala dimansion lantouraz la: 44 met longer, 22 met larzer ek 2.2 met oter. Rido la pou fer ar latwal rafine e so baz pou anbronz. Ekipman ki servi dan Latant e bann pike pou latant ek lantouraz, zot tou pou anbronz.
POU PRAN SWEN LALANP
20. “Dir pep Izrael amenn meyer wildoliv pou lalanp ki bizen alime touletanto. Aron ek so bann garson gagn responsabilite plas lalanp dan Latant mo prezans sa kote rido ki divan Kof Lalians. La, dan mo prezans li bizen res alime tanto ziska gramaten. Sa obligasion la, bann Izraelit ek zot desandan bizen toultan respekte.
VETMAN BANN PRET
28
“Apel to frer Aron ek so bann garson, Nadab, Abiou, Eleazer ek Itamar. Separ zot ar leres pep Izrael pou ki zot kapav vinn mo pret. Fer prepar vetman spesial pou Aron; vetman la bizen akorde ar so dinite ek grander pret. Fer bann artizan spesialize ki finn gagn zot talan ar mwa, koud vetman spesial pou Aron ki pou konsakre pret pou servi mwa. Dimann bann artizan fer enn pektoral, enn zile spesial ki apel efod, enn soutann, enn semiz brode, enn tok ek enn sentir. Aron ek so bann garson bizen met sa bann akseswar seremoni la pou ki zot kapav servi mwa kouma pret. Bann artizan pou servi lalenn ble, mov ek rouz, difil lor ek len fen. Efod la pou fer ar lalenn ble, mov ek rouz, difil lor, tisi rafine ek brodri spesial. Pou ena bretel sak kote ek enn sentir lor leren ki fer ar mem materyo. Lor de pier kornalinn grav nom bann garson Zakob, sis lor enn ek sis lor lot, dan lord zot nesans. Dimann enn bizoutie kalifie grav bann nom la e mont de pier la lor de montir lor. Plas bizou la lor de bretel. Zot pou reprezant 12 tribi Izrael. Koumsa Aron pou sarye zot nom lor so zepol e mwa, LESENIER, mo pou toultan rapel mo pep. De lasenn ar lor pir trese kouma lakord (gourmet) pou zwenn de montir la, enn sakenn.
PEKTORAL
15. “Bizen ranz enn pektoral pou Gran Pret servi ler li bizen pran konesans volonte divinn. Fer li ar mem materyo ki efod e dekore ar brodri similer. Li pou kare, ploye ande. Dimansion: 22×22 santimet. Bizen mont 4 ranze pier presiez lor la. Dan premie ranze met enn ribi, enn topaz ek enn garnet; dan deziem ranze met enn emrod, enn safir, ek enn diaman; dan trwaziem ranze met enn tirkwaz, enn agat ek enn ametis; e dan katriyem ranze met enn beril, enn kornalinn ek enn zasper. Bizen mont sakenn lor enn montir lor. Lor sak pier presiez bizen grav nom enn garson Zakob e sak pier pou reprezant enn tribi Izrael. Pou tini pektoral la, fer lasenn ar lor pir ki trese kouma lakord, ki apel gourmet. Fer de bag lor ki bizen fixe dan de kwen lao pektoral la e atas enn gourmet ar sak bag. Atas lot bout gourmet la ar montir ki finn fixe lor bretel. Koumsa pektoral la pou fixe divan efod la. Fer ankor de bag lor ki sannfwala bizen fixe dan de kwen anba pektoral, kote ki zwenn ar sentir efod. Fer de nouvo bag lor ki bizen fixe lor bretel efod pre kot sentir, koste ar pwendkoutir. Atas bag dan pektoral ar bag dan efod. Servi enn lakord ble. Tousa pou anpes pektoral la balans-balanse e tini li zis lao sentir efod.
29. “Kan Aron rant dan Plas Sakre li pou met pektoral la lor ki finn grav nom bann tribi Izrael. Koumsa mwa, LESENIER, mo pou toultan rapel mo pep. Met Ourim ek Toumim dan pektoral la. Koumsa Aron pou sarye zot ler li rant dan mo prezans sakre. Pou sa lokazion la li oblize met pektoral la pou ki li kapav pran konesans mo volonte pou pep Izrael.
LEZOT VETMAN PRET
31. “Soutann ki pret la mete anba so efod bizen fer zis ar lalenn ble. Bizen ena enn trou lao pou latet pase. Bizen koud ranfor otour trou la pou anpes li desire. Toutotour so roule anba brod bann grenad ar lalenn ble, mov ek rouz e altern grenad ar tilaklos an lor. Kan Aron pe fer so devwar pret, li bizen met sa soutann la. Kan li vinn dan mo prezans dan Plas Sakre ousa kan li pe kit sa landrwa la, bann tilaklos pou sone e sa pou protez li kont lamor. Fer enn bizou ar lor pir e grav lor la ‘Pou LESENIER’. Atas li par divan tok ar difil ble. Aron pou met li lor so fron e grasa sa, mwa, LESENIER, mo pou aksepte tou ofrand ki pep Izrael fer mem si parfwa ena ki fer erer ler zot fer zot ofrand. Aron so semiz bizen fer ar latwal rafine parey kouma so tok ek so sentir. Sentir la pou dekore ar zoli brodri.
40. “Pou bann garson Aron bizen fer semiz, sentir ek bone pou ki zot akonpli zot mision ar dinite ek elegans. Abiy to frer Aron ek so bann garson kouma mo finn dir e konsakre zot ar wildoliv pou ki zot kapav servi mwa kouma pret. Kom souvetman zot bizen met lamores. Aron ek so bann garson bizen toultan met sa kan zot rant dan Latant mo prezans ousa kan zot al dan Plas Sakre pou ofisie servis, tansion touy zot parski zot abiy endesan. Sa regleman la li permanan e li aplik pou Aron ek tou so desandan.
ENSTRIKSION POU KONSAKRE ARON EK SO BANN GARSON KOM PRET
29
“Ala seki bizen fer pou konsakre Aron ek so bann garson kom pret pou servi mwa. Pran enn zenn toro ek 2 mouton mal ki pa ena okenn defo. Servi meyer lafarinn, san lelven, e fer enpe dipen avek wildoliv ek enpe san wildoliv e detrwa dan form biskwi lor ki finn pas delwil ar enn penso. Met zot dan enn pagne ki zot ofer mwa ler zot pe sakrifie toro ek mouton. Amenn Aron ek so bann garson dan lantre Latant mo prezans e dir zot fer zot ablision. Lerla abiy Aron ar vetman pret – semiz, soutann ki met anba efod, efod, pektoral ek sentir. Met tirban lor so latet e akros lor li sa bizou lor ki finn grav enskripsion ‘Pou LESENIER’. Apre pran delwil sakre pou beni li.
8. “Apre okip so bann garson; met zot semiz; met zot sentir otour zot leren; met zot bone lor zot latet. Ala kimanier bizen fer ordinasion Aron ek so bann garson. Fami Aron ek zot desandan pou toultan servi mwa kouma pret. Amenn zenn toro la kot lantre Latant mo prezans e dir Aron ek so bann garson met zot lame lor so latet. Koup lagorz toro la dan mo prezans sakre dan lantre Latant. Pran disan toro la dan to ledwa e frot li lor tenon Otel. Apre vers leres disan lor baz otel. Apre pran lagres ki anvlop so bann organn andan, meyer bout dan so lefwa, so de royon ar so lagres e bril tousa lor otel kouma enn ofrand pou mwa. Me bril toro la so laser, so lapo ek so entesten andeor kan. Sa ofrand la pou efas pese bann pret. Pran enn ant sa de mouton mal la e dimann Aron ek so bann garson poz zot lame lor so latet. Koup so lagorz; pran so disan e fann li dan kat kwen otel. Koup mouton mal la anmorso; lav so organn andan ek so lapat deryer e met zot lor so latet ek bann lezot bout. Bril mouton la net lor otel kouma ofrand ki manze. So arom fer mwa kontan. Apre pran lot mouton mal la – pou servi li pou konsekrasion – e dimann Aron ek so bann garson poz zot lame lor so latet. Lerla koup so lagorz. Pran so disan e met enpe lor lob zorey drwat Aron ek so bann garson, lor pous zot lame drwat e pous lipie drwat. Fann leres disan kat kote otel. Pran enpe disan ki lor otel ek enpe delwil sakre e aroz melanz la lor Aron ek so vetman, lor bann garson Aron ek zot vetman. Par sa ritiel la, Aron, so bann garson ek tou zot vetman pou vinn sakre. Savedir zot kapav aster ofisie servis kouma mo bann pret.
22. “Anlev mouton la so lagres, so lake gra, lagres otour so bann organn entern, meyer parti so lefwa, so de royon ar tou so lagres ek so zigo drwat. Pran dan pagne dipen ki finn ofer mwa, enn dipen sak kalite: enn dipen ar wildoliv, enn dipen san wildoliv ek enn biskwi. Met tousa manze la dan lame Aron ek so bann garson e dir zot ofer mwa tousa kouma ofrand pou LESENIER. Lerla pran li ar zot e bril li lor otel lao tou lezot ofrand ki finn brile. Sa se nouritir pou mwa. So arom fer mwa bien kontan. Dekoup pwatrinn mouton mal la e ofer mwa li kouma enn kado spesial. Sa parti so lekor li pou twa. Kan ordinasion enn pret finn akonpli, pran mouton ki finn servi, dekoup so pwatrinn ek so zigo pou ofer mwa e apre met zot enn kote pou bann pret manze. Sa li mo desizion final: kan mo pep fer sakrifis zanimo pou rant an kominion, pwatrinn ek zigo bizen rezerve pou bann pret. Samem kado ki mo pep donn mwa, LESENIER.
29. “Kan Aron mor, bizen donn so vetman pret so garson ki bizen met li pou so ordinasion. Garson Aron ki ranplas li bizen met sa vetman la pandan set zour kan li rant dan Latant mo prezans pou ofisie seremoni dan Plas Sakre. Pran laviann mouton ki finn servi pou ordinasion Aron ek so bann garson, met li bwi dan enn plas sakre. Dan lantre Latant mo prezans zot bizen manz sa laviann la ar dipen ki finn reste dan pagne. Zot bizen manz seki ti servi dan ritiel pardon ki form parti ritiel ordinasion. Zis pret ki gagn drwa manz sa manze la parski li sakre. Si enpe laviann ou dipen reste gramaten, bizen bril li; pa manz li parski li beni. Bann ritiel ordinasion pou Aron ek so bann garson bizen deroule pandan 7 zour foul dan manier ki mo finn dir. Sak zour zot bizen ofer enn toro ansakrifis pou ki zot pese pardone. Sa li pou pirifie otel. Lerla aroz otel la ar delwil pou konsakre li. Fer sa toulezour pandan 7 zour. Apre sa, otel la li pou vinn konpletman sakre e nenport kisannla ki tous li pou gagn maler. So natir sakre pou entans.
OFRAND KOTIDIEN
38. Toulezour ziska lafen letan sakrifie lor otel de agno enn an. Sakrifie enn gramaten ek enn tanto. Ar premie la ofer enn kilo lafarinn dible fen melanze ar enn lit wildoliv pir. Vers enn lit diven kouma ofrand. Sakrifie deziem agno la dan tanto e ofer mem kantite lafarinn, wildoliv ek diven ki gramaten. Sa se enn ofrand alimanter ki pe ofer mwa, LESENIER, e so arom fer mo leker kontan. Ziska lafen letan, sa sakrifis dife la bizen fer dan mo prezans dan lantre Latant mo prezans. Se la ki mo pou zwenn mo pep e mo pou koz ar zot. Se la ki mo pou zwenn pep Izrael e lalimier kas lizie mo prezans pou fer landrwa la vinn sakre. Mo pou fer Latant ek otel sakre e mo pou selekte Aron ek so bann garson pou ofisie tou bann servis. Mo pou viv parmi pep Izrael e se zis mwa ki pou zot Bondie. Zot pou rapel ki se mwa, LESENIER, zot Bondie, ki ti tir zot dan Lezip pou ki mo kapav viv parmi zot. Mwa mo LESENIER, zot Bondie.
OTEL POU BRIL LANSAN
30
“Fer enn otel ar dibwa lakasia pou bril lansan. Fer li kare: 45×45 santimet. Fer so oter 90 santimet. Bann tenon dan 4 kwen bizen form parti striktir total. Rekouver so sirfas, so 4 kote ek bann tenon ar lor. Met enn rebor lor toutotour. Fer 2 bag ki bizen plase enn sak kote otel la zis anba rebor. De bar ki servi pou sarye li, pou rant dan bag la. Bann bar la pou fer ar dibwa lakasia e bizen rekouver zot ar lor. Plas otel la alexteryer rido ki anpandan divan Kof Lalians. Samem landrwa kot mo pou zwenn zot. Sak gramaten ler Aron vinn okip lalanp, li bizen bril lansan parfime lor la. Tanto, kan li vinn alim lalanp, li bizen fer mem zafer. Toultan, san enteripsion, bizen ena parfen lansan lor otel lansan. Falepa bril lansan bisagn; falepa ofer zanimo, sereal, diven lor otel spesial pou bril lansan. Enn fwa par an Aron bizen pirifie otel la. Li bizen pas, lor 4 tenon otel la, disan zanimo ki finn sakrifie pou efas pese. Sa li pou vinn enn ritiel aniel pou toultan, ziska lafen letan. Sa otel la li pou res sakre toultan e li pou rezerve pou mwa, LESENIER.”
ENN TAX POU LATANT PREZANS LESENIER
11. LESENIER ti dir Moiz, “Kan to fer resansman popilasion Izrael, sak dimoun bizen pey enn pol-tax pou mo protez li kont kalamite pandan resansman. Sak dimoun ki resansman rekonet bizen pey enn som dapre kriter ofisiel. Sak dimoun ki rekonet par resansman bizen ofer mwa sa som la. Sak zom ki ena 20 ousa plis ki 20 banane, bizen pey sa tax la. Ki li ris, ki li pov, li pou pey mem kantite. Lamone ki ramase pou servi pou meinntenenns Latant mo prezans. Sa tax li enn pri ki zot peye pou zot lavi ki mo pou proteze.”
KIVET ANBRONZ
17. LESENIER ti dir Moiz, “Fer enn kivet anbronz e plas li lor enn stenn anbronz. Met li ant Latant ek otel. Ranpli li ar delo. Aron ek so bann garson pou bizen servi li pou zot lav lame-lipie avan zot rant dan latant ousa si zot bizen koste ar otel pou fer ofrand manze. Sa li neseser pou protez zot kont maler. Zot bizen toultan lav zot lame-lipie avan ofisie servis. Zot ek zot desandan bizen respekte sa lalwa la ziska lafen letan.”
DELWIL SAKRE
22. LESENIER ti dir Moiz, “Pran bann meyer zepis – 6 kilo myrrh likid, 3 kilo kanel parfime, 3 kilo layti, 6 kilo zirof. Azout 4 lit wildoliv. Melanz tousa pou fer enn delwil aromatik. Servi sa delwil la pou spre Latant mo prezans, Kof Lalians, latab ek tou so akseswar, stenn lalanp ek so bann akseswar, otel pou bril lansan, otel pou bril ofrand ek so bann akseswar, kivet ek so stenn. Konsakre zot kouma mo finn dir e zot pou vinn extrasakre e nenport kisannla ki tous zot pou gagn gran maler akoz zot proteze par zot natir extrasakre. Apre spre Aron ek so bann garson e par zot ordinasion zot pou vinn mo serviter. Dir pep Izrael, ‘Sa delwil sakre la pou servi dan servis pou vener mwa ziska lafen letan. Falepa spre dimoun ordiner ar sa e falepa servi mem reset pou fer imitasion. Delwil ki sakre merit enn tretman spesial. Nenport kisannla ki rod fer so kopi ousa ki servi li lor dimoun pa pret pou perdi drwa form parti mo pep.’ ”
LANSAN
34. LESENIER ti dir Moiz, “Pran bann porsion egal bann diferan zepis dou kouma storax, onyx ek galbanoum. Azout lansan pir. Bizen konn melanz zot pou fer enn parfen extraspesial. Kraz enn parti anpoud e fann li divan Kof Lalians dan Latant mo prezans. Sa lansan la li foul sakre. Pa sey imit so reset pou fer enn parfen pou lizaz personel. Se enn lartik sakre ki servi zis dan servis ki rezerve pou vener mwa. Si kikenn sey imit so preparasion li pou perdi drwa form parti mo pep.”
TRAVAYER POU RANZ LATANT PREZANS LESENIER
31
LESENIER ti dir Moiz, “Get sa! Mo finn swazir Bezalel, garson Ouri ek tizanfan Our depi tribi Zida e mo finn vers mo pouvwar dan so lespri. Mo finn donn li teknik ek talan pou fer bann travay artistik: fer plan; fer louvraz ar lor, larzan, bronz; tay pier presiez e prepar zot pou met dan montir; skilpte dibwa ets. Mo finn osi swazir Ooliab, garson Aisamak depi tribi Dann pou travay ar li. Mo finn transmet boukou konesans ek talan ar tou bann zouvriye pou zot reysi akonpli seki bizen fer: Latant mo prezans, Kof Lalians ek so kouverk, tou bann akseswar pou Latant, latab ek so akseswar, stenn lalanp an-nor ek tou so akseswar, otel pou bril lansan, otel pou bril ofrand ek tou so akseswar, kivet ek so stenn, manifik vetman pret pou Aron ek so bann garson, delwil sakre, lansan aromatik pou Plas Sakre. Ler zot ekzekit travay zot bizen swiv tou mo bann enstriksion.”
SABA, ZOUR REPO
12. LESENIER ti ordonn Moiz enform pep Izrael, “Respekte Saba, zour repo, parski sa li enn signal eternel for ant zot ek mwa, ki mo finn fer zot vinn mo pep. Zour repo li sakre. Si kikenn pa respekte sa e li travay sa zour la, li merit lamor. Sis zour par semenn zot travay e setiem zour zot bizen repoze e viv pou mwa. Seki travay sa zour la li merit lamor. Pou pep Izrael se enn cloz dan nou lalians. Li montre armoni ant mwa ek pep Izrael. Pandan 6 zour mo ti kre liniver e setiem zour mo ti repoze.” Kan Bondie ti fini koz ar Moiz lor Montagn Sinai, li ti donn li 2 plak anpier lor ki limem li ti ekrir bann komannman.
ENN VODOR
32
Kan bann Izraelit ti trouve ki Moiz ti pe tarde pou retourne, zot ti antour Aron e zot ti dir li, “Pa kone ki finn ariv sa boug Moiz la ki ti fer nou kit Lezip; fabrik enn idol pou gid nou.” Aron ti dir zot, “Tir tou bizou lor ki zot fam ek zanfan mete e amenn zot isi.” Tou dimoun ti tir zot bizou lor pou donn Aron ki ti fonn zot, e ti vers likid lor la dan enn moul pou fer enn vodor. Bann dimoun ti dir, “Izrael, samem nou bondie ki ti tir nou dan Lezip!” Lerla Aron ti konstrir enn otel divan vodor e ti anonse, “Dime pou ena enn fet pou onor LESENIER.” Boner lelandime gramaten, zot ti amenn bann zanimo pou fer sakrifis dife e lezot pou konsome ankominion. Lepep ti asize pou fete; lergete ti ena enn orzi lalkol ek sex.
7. LESENIER ti dir Moiz, “Degaze desann! To pep ki to ti tir dan Lezip pe fane e finn rezet mwa. Zot finn fini kit bon sime ki mo ti montre zot; aster zot pe ador idol an-nor e pe ofer li sakrifis. Zot pe dir ki limem zot bondie ki ti tir zot dan Lezip. Mo kone kouma zot teti. Pa anpes mwa! Mo ankoler! Mo pou fini zot! Lerla mo pou fer twa ek to desandan vinn enn gran nasion.” Me Moiz ti pled anfaver pep Izrael ar LESENIER, so Bondie, “OSENIER, kifer ou ankoler ar ou pep ki ou finn tire dan Lezip ar pwisans ek pouvwar. Kifer ou pe donn Ezipsien pwen pou zot kapav dir ki ou ti tir ou pep dan Lezip pou fini zot lor montagn. Kalme ou! Pa detrir ou prop pep. Rapel ou bann serviter Abraham, Izaak ek Zakob. Rapel promes ki ou ti fer zot ki zot pou ena otan desandan ki ena zetwal dan lesiel e ki ou pou donn zot desandan boukou later ki pou zot leritaz pou toultan. LESENIER ti kalme e li pa ti ekzekit so menas pou fini so pep.
15. Moiz ti desann montagn avek de plak anpier lor ki ti finn ekrir bann komannman de kote. Bondie limem ti tay de plak la e ti ekrir bann komannman lor la. Joshwa ti tann bann dimoun pe kriye e li ti dir Moiz, “Koumadir dimoun pe lager!” Moiz ti dir, “Non! Pa tapaz laviktwar ousa defet sa! Plito koumadir dimoun pe sante.” Ler Moiz ti ariv ase pre ar kan pou ki li kapav trouv vodor e trouv bann dimoun pe danse li ti sap lor kal. Kot lipie montagn li ti zet de plak ki li ti pe sarye e zot ti kase. Li ti pran vodor fonn li, kraz li, fer li vinn lapousier e ti melanz li dan dilo. Lerla li ti fer bann Izraelit bwar dilo la. Li ti dir Aron, “Ki sa bann dimoun la finn fer twa pou ki to fer zot fer sa kalite pese la?”
22. Aron ti reponn, “Pa fann ar mwa! To konn zot bien. Kan zot anvi fane, pa kapav aret zot. Zot ti dir mwa, “Pa kone ki finn ariv sa boug Moiz la ki ti fer nou kit Lezip; fabrik enn idol pou gid nou.” Mo ti dir zot amenn tou zot bizou lor. Ler zot ti fer sa, mo ti zet tou dan dife e lerla enn vodor ti paret.” Moiz ti realize ki Aron ti les lepep al andeor kontrol. Anplis zot ti fer zot boufon divan zot ennmi. Alor li ti dibout kot geet e li ti kriye for, “Tou bann ki dan kan LESENIER vinn isi.” Bann Levit ti groupe otour li e li ti dir zot, “LESENIER, Bondie Izrael ordonn zot pran zot lepe, travers kan la, al ziska lot geet e touy zot frer, kamarad ek vwazen.” Bann Levit ti ekout lord la e sa zour la zot ti touy 3,000 zom. Moiz ti dir bann Levit, “Zordi zot finn gagn konsekrasion pou vinn pret LESENIER; parski zot finn touy zot garson ek zot frer, zot finn gagn benediksion LESENIER.”
30. Lelandime Moiz ti dir Pep Izrael, “Zot pese li bien grav. Aster mo pe remont montagn pou zwenn LESENIER. Kikfwa mo pou kapav fer li pardonn zot.” Moiz ti retourn kot LESENIER e li ti dir li, “Pese pep Izrael li bien grav. Zot ti fer enn idol an-nor e zot ti ador li. Silvouple, pardonn zot e si ou refize, rey mo nom dan liv kot ou finn ekrir nom ou dimoun. LESENIER ti reponn, “Mo pou rey nom bann ki finn fer pese kont mwa. Aster, al gid to pep, amenn zot dan landrwa ki mo finn dir twa. Rapel ki mo anz pou montre twa sime. Me so ler pe vini kan mo pou pini zot pou pese ki zot ti fer.” LESENIER ti avoy enn maladi lor zot parski zot ti fer Aron ranz enn vodor.
LESENIER DONN LORD PEP IZRAEL KIT MONTAGN SINAI
33
LESENIER ti dir Moiz, “Zot bizen ale aster, twa ek pep ki to ti tir dan Lezip. Al ver later ki mo ti promet Abraham, Izaak ek Zakob ek zot bann desandan. Enn anz pou montre zot sime e mo pou fer bann Kanaan, Amorit, Itit, Perizit, Ivit ek Zebizit kite, sove. Zot pe al dan enn landrwa kot later fertil ek zenere. Me mo pa pou vinn ar zot parski zot latet dir e mo kapav anvi fini zot lor sime.” Kan pep Izrael ti tann sa, zot ti soke, zot ti fer dey e zot ti aret met bizou. LESENIER ti ordonn Moiz dir zot, “Zot enn pep latet dir. Si mo res ar zot, mem pou enn timama, mo kapav fini zot net. Tir tou zot bizou. Pli tar mo va gete ki mo pou fer ar zot.” Akoz sa, depi ki zot ti kit Montagn Sinai, pep Izrael ti aret met bizou.
LATANT PREZANS LESENIER
7. Sak fwa ki pep Izrael ti arete pou dres zot kan, Moiz ti mont Latant sakre enpe pli lwen ki kan la. Ti apel Latant sakre Latant prezans LESENIER e nenport kisannla ki ti anvi konsilte LESENIER ti al laba. Kan Moiz ti al laba, tou dimoun ti pou dibout dan lantre zot latant pou get li ziska ki li ti rant dan Latant prezans LESENIER. Apre ki Moiz ti finn rant andan, kolonn niaz ti pou desann e ti res dan lantre Latant e LESENIER ti koz ar Moiz depi kolonn la. Kouma dimoun ti trouv kolonn niaz la zot ti pou azenou. LESENIER ti pou koz ar Moiz fasafas vadire enn kamarad pe koz ar enn lot. Apre Moiz ti pou retourn dan kan. Me so zenn asistan, Joshwa, garson Noun, ti res dan Latant la.
LESENIER PROMET LI PA POU ABANDONN SO PEP
12. Moiz ti dir LESENIER, “Mo kone ou ti dir mwa montre sa bann dimoun la sime pou al dan nouvo pei me ou pa ti dir mwa kisannla pou akonpagn mwa. Ou finn dir ki ou fer mwa konfians e ki ou satisfe ar mo manier. Si sa vre, dir mwa ki ou plan ete pou ki mo kapav servi ou e donn ou satisfaksion. Pa bliye ki ou finn swazir sa nasion la kouma ou prop pep.” LESENIER ti reponn, “Mo pou akonpagn twa e mo pou donn twa laviktwar.” Moiz ti azoute, “Si ou pa pou vinn ar nou, pa fer nou kit isi. Kouma dimoun pou kone ki ou satisfe ar nou si ou pa vinn ar nou? Ou prezans parmi nou pou fer nou spesial lor later.” LESENIER ti reponn Moiz, “Mo pou fer seki to finn dimande parski mo fer twa konfians e mo satisfe ar to manier.” Lerla Moiz ti dimande, “Montre mwa sa lalimier kas lizie ki mark ou prezans.”
19. LESENIER ti reponn, “Mo pou revel mo bote ek mo grander pou to lizie e dan to prezans mo pou dir ki mo ete. Momem LESENIER e pou seki mo swazir mo montre konpasion ek pitie. Mo pa pou montre twa mo figir parski seki get mo figir, li pa res vivan. Me la akote mwa, to kapav dibout lor enn ros. Kan lalimier kas lizie mo prezans pe pase, mo pou met twa dan enn fant e ar mo lame mo pou kasiet twa ziska mo fini ale. Lerla mo pou tir mo lame pou ki to get mo ledo me pa mo figir.”
DEZIEM PER PLAK ANPIER
34
LESENIER ti dir Moiz, “Tay de plak anpier kouma mo ti deza donn twa e mo pou ekrir lor zot seki ti ena lor seki mo ti donn twa premie fwa. Pare boner dime gramaten e mont Montagn Sinai pou zwenn mwa lao net. Vinn tousel; falepa ena kikenn nenport ki kote lor montagn la; anpes zanimo vinn manz lerb kot lipie montagn la.” Moiz ti tay de plak anpier e boner lelandime gramaten li ti sarye zot ziska lao montagn la kouma LESENIER ti dimann li. LESENIER ti desann dan enn niaz, ti vinn dibout kot li e ti proklam so nom, LESENIER. Li ti pas divan li e ti dir for, “Mwa LESENIER, momem Bondie ki montre konpasion ek pitie; mo pa sap lor kal bonavini; mo kwar dan lamour ek fidelite. Mo parol li sakre pou plizier zenerasion; mo pardonn lemal ek pese me si neseser mo kapav pini detrwa zenerasion zanfan pou pese zot paran.” Lor vites Moiz ti tom lor so zenou pou vener LESENIER. Li ti dir, “OSENIER, si ou satisfe ar mwa, mo sipliy ou vinn ar nou. Mo kone pep Izrael zot latet dir. Pardonn zot move manier ek zot pese e adopte nou kouma ou pep.”
RENOUVLE LALIANS
10. LESENIER ti dir Moiz, “Aster mo fer enn lalians ar pep Izrael. Dan zot prezans, mo pou fer bann zafer extraordiner ki zame pa finn ena lor later; ki okenn lezot nasion pa finn trouve. Zot pou trouv bann gran mirak ki mwa, LESENIER, mo kapav fer. Zot pou gagn sok! Obeir bann lalwa ki mo pe donn zot zordi. Mo pou fer bann Amorit, Kanaan, Itit, Perizit, Ivit ek Zebizit defalke amizir mo pep avanse. Falepa fer okenn trete ar bann pep ki viv dan pei kot zot pe ale parski bannla kapav enstal zot. Konsekans kapav trazik. Plito, kraz zot otel, demoli zot bann kolonn sakre e tay-tay tou senbol zot dees Ashera.
14. “Defann ador enn lot bondie parski mwa, LESENIER, mo pa pou toler okenn rivalite. Refiz fer trete ar abitan pei la parski ler bannla fer zot servis pou zot bondie payen e fer sakrifis zanimo, zot pou envit bann Izraelit ki kapav tante pou manz seki zot ofer zot bann bondie. Bann garson Izraelit kapav marye ar fam gat-nasion e lerla zot pou priye bondie payen e donk vinn enfidel. Falepa fabrik idol anmetal e lerla priye zot. Obzerv Fet Dipen San Lelven. Swiv enstriksion: manz dipen san lelven pandan set zour dan mwa Abib parski samem mwa kan zot ti kit Lezip. Sak premie-ne garson, sak premie-ne zanimo mal dedie pou mwa me zot bizen aste premie-ne bourik e donn enn agno anretour. Si zot pa’le aste li, lerla kas so likou. Pey enn lamone pou repran zot premie-ne garson. Pa gagn drwa vinn get mwa lame vid. Fer tou seki bizen fer pandan sis zour e lor setiem zour zot bizen repoze. Sa li vre mem si later dimann kout pios ousa finn ler pou fer lakoup.
22. “Selebre Fet Lakoup kan zot koumans rekolte rannman zot karo. Answit selebre Fet Lafen Rekolt kan vie lane pe al fini. Trwa fwa par an tou bann zom bizen rasanble pou priye mwa, LESENIER, Bondie Izrael. Kan mo finn fer bann lezot nasion fonn depi nouvo pei bann Izraelit, personn pa pou anvair sa pei la ler pep Izrael pe selebre sa trwa fet la. Falepa servi dipen ar lelven kan zot pe sakrifie enn zanimo pou mwa. Zanimo ki finn touye pou Festival Liberte bizen konsome net avan soley leve lelandime. Sak lane amenn dan lakaz LESENIER premie zepi may ki zot rekolte. Falepa kwi enn timouton ousa enn tikabri dan dile so mama.”
27. LESENIER ti dir Moiz, “Ekrir sa bann parol la parski zot fondamantal pou lalians ki mo pe fer ar twa ek ar pep Izrael.” Pandan 40 zour ek 40 lanwit Moiz ti res ar LESENIER san manz nanye, san bwar nanye. Li ti ekrir lor plak anpier parol lalians – Dis Komannman.
MOIZ DESANN MONTAGN SINAI
29. Kan Moiz ti desann Montagn Sinai ar Dis Komannman, so figir ti pe eklere parski li ti finn koz ar LESENIER me li pa ti kone. Ler Aron ek lezot ti get figir Moiz zot ti trouve ki li ti pe eklere e akoz sa zot ti per pou koste ar li. Me Moiz ti apel zot e Aron ek bann lider pep Izrael ti koste e Moiz ti koz ar zot. Apre sa pep Izrael ti antour Moiz ki ti donn zot tou bann lalwa ki LESENIER ti donn li lor Montagn Sinai. Ler li ti fini koz ar zot, Moiz ti kouver so figir ar enn vwal. Sak fwa ki li ti al dan Latant prezans LESENIER, Moiz ti anlev vwal la. Kan li ti sorti laba, li ti pou dir pep Izrael tou seki li ti gagn lord dir zot e zot ti pou trouv so figir eklere. Lerla li ti pou remet vwal la ziska li ti retourn get LESENIER.
REGLEMAN POU SABA
35
Moiz ti apel pep Izrael antie e li ti dir zot, “Ala seki LESENIER finn donn zot lord fer: zot ena sis zour pou fer tou travay ki bizen me setiem zour li sakre; oblize repoze; sa zour la li dedie pou mwa, LESENIER. Nenport kisannla ki travay sa zour la, li merit lamor. Zour Saba zot pa mem gagn drwa alim dife dan foye lakwizinn.”
OFRAND POU LATANT SAKRE
4. Moiz ti dir pep Izrael, “Ala seki LESENIER finn ordone: fer enn ofrand pou LESENIER. Seki anvi fer sa zot bizen amenn enn obze lor, larzan ousa bronz; latwal rafine; lalenn ble, mov ek rouz; tisi ki fer ar pwal kabri; lapo belie ki finn tenn anrouz; kwir rafine; dibwa lakasia; delwil pou lalanp; zepis pou delwil sakre ek lansan parfime; kornalinn ek lezot pier presiez pou efod ek pektoral granpret.
AKSESWAR POU LATANT PREZANS LESENIER
10. “Tou bann artizan isi, zot bizen ede pou fabrik tou seki LESENIER finn ordonn nou pou fer: Latant, so twatir ek so extansion, so krose, so kad, so bar, poto ek sok; Kof Lalians, bann bar pou sarye li, so kouverk e rido separasion; latab, so bar, tou so ekipman; dipen pou ofer Bondie; stenn pou lalanp ek so bann akseswar; bann lalanp ek delwil ki servi; otel pou bril lansan e bar pou sarye li; delwil sakre; lansan parfime; rido pou lantre Latant; otel lor ki bril bann ofrand e so griyaz anbronz, bar pou sarye e tou lezot akseswar; kivet ek stenn; bann pano pou lantouraz, bann poto ek zot sok; rido dan lantre lantouraz; pike ek lakord pou Latant ek lantouraz; anplis vetman prestiz ki pret mete kan zot ofisie seremoni dan Plas Sakre – vetman pret pou Aron ek so bann garson.”
PEP IZRAEL AMENN ZOT OFRAND
20. Pep Izrael ti ale me seki ti anvi ofer kiksoz pou konstriksion Latan Prezans LESENIER ti lib pou fer li. Zot ti ofer seki ti neseser pou servis relizie e pou koud vetman pret. Bann volonter fam kouma zom ti vinn ofer zepeng, zanon, bag, kolie e lezot bizou ki zot ti dedie pou LESENIER. Seki ti ena latwal rafine; lalenn ble, mov ek rouz; tisi ki fer ar pwal kabri; lapo belie ki finn tenn anrouz; kwir rafine, ti vinn ofer zot. Seki ti ena lor, larzan ek bronz ti vinn ofer li LESENIER; seki ti ena dibwa lakasia ki ti kapav servi pou bann travo ti fer parey. Bann artizan fam ti amenn bon difil blan kouma difil kouler ki zotmem ti fer. Zot ti osi fer difil moher ar pwal kabri. Bann lider ti amenn kornalinn e lezot bizou pou fer efod ek pektoral; zepis ek delwil pou lalanp, delwil sakre ek lansan parfime. Sak dimoun ki ti anvi ti amenn so kontribision pouki Moiz reysi akonpli mision ki LESENIER ti donn li.
ZOUVRIYE POU KONSTRIR LATANT PREZANS LESENIER
30. Moiz ti dir pep Izrael, “LESENIER finn swazir Bezalel, garson Ouri ek tizanfan Our depi tribi Zida e li finn vers so pouvwar dan lespri Bezalel. Li finn donn artizan la teknik ek talan pou fer bann travay artistik: fer plan; fer louvraz ar lor, larzan, bronz; tay pier presiez e prepar zot pou met dan montir; skilpte dibwa ets. LESENIER ki finn osi swazir Ooliab, garson Aisamak depi tribi Dann pou partaz so konesans ar lezot, finn transmet boukou konesans ek talan ar tou bann zouvriye pou zot reysi akonpli seki bizen fer (grave, tir plan, fer diferan tisaz).
36
“Bezalel, Ooliab e tou lezot zouvriye ki finn beni par LESENIER ar talan ek konpetans neseser pou konstrir Latant Sakre pou bizen fer leneseser dapre lord LESENIER.”
LEPEP AMENN BOUKOU KADO
2. Moiz ti fer apel Bezalel, Ooliab e tou bann zouvriye ki finn beni ar lentelizans LESENIER e ki finn gagn talan ek konpetans, e ki ti dispoze reponn lapel. Li ti dir zot ki zot ti kapav koumans travay. Moiz ti donn zot tou bann kontribision ki li ti finn resevwar pou konstriksion Latant Sakre. Me lepep ti pe kontinie amenn kontribision toulegramaten. Bann artizan ti oblize al get Moiz pou dir li, “Zot pe amenn plis ki bizen pou fer seki LESENIER finn dir nou fer.” Moiz lerla ti dir lepep ki bizen aret donn kontribision pou konstriksion Latant Sakre. Zot ti arete. Malgre sa ti ena plis ki bizen pou konplet travay la.
KONSTRIKSION LATANT PREZANS LESENIER
8. Bann ki ti top parmi artizan ek zouvriye ti gagn responsabilite konstrir Latant Prezans LESENIER. Zot ti servi dis pies len rafine dan lakel ti tis lalenn ble, mov ek rouz. Lor kannva la ti brod bann kreatir ar lezel. Tou bann pies ti ena mem dimansion: 12 met longer, 2 met larzer. Ti koud 5 pies ansam pou fer enn pano; ti fer mem zafer ar lot 5 la. Zot ti fer bann pat ar latwal ble dan rebor dernie pies sak pano. Zot ti met 50 pat lor bor premie pies premie pano e 50 pat lor bor dernie pies deziem pano. Zot ti fer 50 krose lor pou atas de pano la, fer zot vinn enn. Zot ti servi 11 pies moher pou fer twatir Latant. Tou bann pies la ti ena mem dimansion: 13 met longer, 2 met larzer. Ti koud ansam 5 pies pou fer enn pan ek 6 pies pou fer enn deziem pan. Zot ti met 50 pat lor bor dernie pies premie pan e 50 par lor bor lot pan la. Ar 50 krose bronz, zot ti zwenn de pan la ansam pou ki zot vinn enn sel pies. Zot ti fer de flap anplis, enn ar lapo belie tenn anrouz ek enn ar kwir rafine pou fer lavarang.
20. Ar dibwa lakasia zot ti fer bann kad vertikal pou Latant la. Sak kad ti 4 met ot ek 66 santimet larz ar so tenon ek so mortez pou fer zot kol ansam. Tou bann kad ti ena mem dimansion ek dizayn. Ti ena 20 kad pou Latant la so kote nor e pou bann kad la ti ena 40 sok larzan. Pou parderyer Latant la, so kote lwes, zot ti fer 6 kad ek 2 kad lankognir. De lankognir la ti may ar leres depi anba ziska lao. Ala kimanier dizayn lankognir ti ete! Antou ti ena 8 kad ki ti repoz lor 16 sok larzan, 2 par kad. Zot ti fer 15 bar ar dibwa lakasia: 5 pou enn kote, 5 pou lot kote e 5 pou parderyer. Travers damilie ti zis omilie ant lao ek anba e li ti fer letour Latant la. Bann kad la ti rekouver ar lor e zot ti ena bann bag pou tini bann bar. Bann bag la ‘si ti fer ar lor.
35. Zot ti fer enn rido ar len fen tise ar lalenn ble, mov ek rouz e lor kannva la ti brod bann kreatir ar lezel. Ti ena 4 poto dibwa lakasia pou tini rido la. Bann poto la ti rekouver ar lor e zot ti ekipe ar krose lor. Ti ena 4 sok larzan pou tini bann poto la. Pou lantre Latant la zot ti fer enn rido ar len fen tise ar lalenn ble, mov ek rouz e dekore ar brodri. Pou sa rido la, zot ti fer 5 poto; fixe bann krose; rekouver so latet ek so baget ar lor e fer 5 sok anbronz pou bann poto la.
KONSTRIKSION KOF LALIANS
37
Bezalel ti fer Kof Lalians ar dibwa Lakasia. So dimansion: 110 santimet long, 66 santimet larz ek 66 santimet ot. Li ti rekouver li ar lor andan ek deor e ti met enn bor lor toutotour. Li ti fer 4 bag lor ki ti fixe ar so kat lapat, de sak kote. Li ti fer de bar pou serye li ar dibwa lakasia ki ti rekouver ar lor e li ti pas zot dan bag de kote Kof la. Li ti fer enn kouverk ar lor pir, 110 santimet long ek 66 santimet larz. Li ti skilpte de kreatir ar lezel ar lor ki gard tras marto ki li ti plase agos ek adrwat kouverk la. Lamanier li ti fer li ti fer kouverk ek kreatir ar lezel vinn enn sel pies. De kreatir la ti enn vizavi lot e zot lezel deplwaye ti kouver kouverk la.
KONSTRIKSION LATAB POU DIPEN KI OFER BONDIE
10. Li ti fer enn latab ar dibwa lakasia. So dimansion ti 88 santimet long, 44 santimet larz, 66 santimet ot. Li ti kouver li ar lor pir e ti met enn bor lor toutotour. Li ti fer enn rebor 75 milimet toutotour ar enn bor lor. Li ti fer 4 bag lor ki li ti fixe kot so 4 lapat pre kot rebor. Bar pou sarye latab la ti pas dan de bag sak kote. De bar la ti fer ar dibwa lakasia ki ti rekouver ar lor. Li ti fer vesel ar lor pir pou latab: lasiet, koup, po ek bol ki itilize dan servis ek seremoni.
KONSTRIKSION STENN POU LALANP
17. Stenn pou lalanp ti ar lor pir. So baz ek so tron ti fer ar lor ki ti gard tras marto; bann fler ki ti dekor li ar bouton ek petal ek leres lalanp la ti entegre kouma enn sel pies.Ti ena sis brans antou, trwa sak kote. Sak brans ti ena trwa fler dekoratif kouma fler zamann ar so petal ek bouton. Tron stenn la ti dekore ar 4 fler kouma fler zamann ar so petal ek bouton. Ti ena enn bouton anba sak per brans. Bouton, brans, stenn ti form ansam enn sel pies ki ti fer ar lor ki gard tras marto. Ti ena 7 lalanp antou e so penset ek sandriye ti osi ar lor pir. Stenn la ek tou so akseswar ti konsom 35 kilo lor.
KONSTRIKSION OTEL POU BRIL LANSAN
25. Li ti osi ranz enn otel pou bril lansan. Li ti kare, 45×45 santimet ek 90 santimet ot. So 4 tenon ti form enn sel blok ar leres. So sirfas, so kote ek so tenon ti rekouver ar lor pir e li ti met enn bor lor toutotour. Ti ena de bag lor ki ti fixe de kote pre kot sirfas dan lekel ti pas de bar pou sarye otel la. De bar la ti fer ar dibwa lakasia ek ti rekouver ar lor.
PREPARASION DELWIL SAKRE EK LANSAN
29. Li ti osi prepar delwil sakre ek lansan parfime.
FABRIKASION OTEL POU BRIL OFRAND
38
Pou bril bann ofrand, li ti ranz enn otel ar dibwa lakasia. Li ti kare, 2.2×2.2 met ek 1.3 met ot. Bann tenon dan 4 kwen lao ti entegre ar pies la. Li ti kouver li net ar bronz. Li ti osi fer tou bann ekipman ek akseswar pou otel la: sandriye, lapel, bol, krose ek seo labrez. Tousa ti fer ar bronz. Ti ena enn griyaz an bronz ti li ti met anba rebor otel la pou ki li dan sant ant sirfas ek baz. Li ti fer 4 bag ki li ti fixe dan 4 kwen otel la. De bar lakasia ki ti pas dan bag de kote pou sarye otel la, ti rekouver ar bronz. Otel la ti fer ar planset e li ti vid andan.
FABRIKASION KIVET BRONZ
8. Kivet ek so stenn anbronz ti itiliz materyo ki ti ena dan laglas bann fam ki ti okip lantre Latant Prezans LESENIER.
LANTOURAZ LATANT PREZANS LESENIER
9. Lantouraz Latant Prezans LESENIER ti fer ar rido len fen. Kote sid, rido la ti 44 met long; 20 poto bronz lor sok bronz ti tini li; bann krose ek baget ti fer ar larzan. Lantouraz kote nor ti parey kouma kote sid. Rido kote lwes ti 22 met long; 10 poto bronz lor sok bronz ti tini li; bann krose ek baget ti fer ar larzan. Lantouraz kote les kot lantre ti ete, ti 22 met larz; lor de kote lantre ti ena 6.6 met rido ki ti tini par trwa poto lor zot sok. Bann rido la ti fer ar len fen. Bann sok ti fer ar bronz; krose, baget ek kapison lor latet poto ti fer ar larzan. Tou bann poto dan lantouraz la ti konekte par baget larzan. Rido lantre ti fer ar len fen tise ar lalenn ble, mov ek rouz e dekore ar zoli brodri. Sa rido la ti 9 met longer ek 2 met oter parey kouma lezot rido lantouraz. Kat poto lor zot sok anbronz ti tini li; krose, baget ek kapison lor latet poto ti fer ar larzan. Bann pike pou Latant ek lantouraz ti fer ar bronz.
METAL POU RANZ LATANT PREZANS LESENIER
21. Ala enn lalis bann metal ki ti servi pou ranz Latant Prezans LESENIER kot ti gard de plak lor ki ti ena Dis Komannman. Moiz ti donn enstriksion; bann Levit ti fer lalis sou direksion Itamar ki ti garson Aron, pret. Bezalel, garson Ouri ek tizanfan Our depi tribi Zida ti fabrik tou dapre lord LESENIER. So asistan, Ooliab, garson Aisamak depi tribi Dann, ti enn graver, dizayner ek tiser len fen, lalenn ble, mov ek rouz. Lor ki ti servi pou konstriksion LESENIER so Latant Sakre ti pez 1,000 kilo dapre pwa ek mizir ofisiel. Larzan ti pez 3,430 kilo dapre pwa ek mizir ofisiel. Sa ti valer total ki dimoun dan resansman ti peye. Resansman ti anrezistre 603,550 zom ki ti ena 20 ousa plis ki 20 banane. Ti servi 3,400 kilo pou fer 100 sok pou Latant ek rido, savedir 34 kilo par sok. Ar leres 30 kilo larzan, Bezalel ti fer bann baget, bann krose pou poto, bann kapison pou latet poto. Ti servi 2,425 kilo bronz pou konstriksion Latant Sakre. Ar sa Bezalel ti fer bann sok pou lantre Latant Prezans LESENIER, otel bronz, griyaz bronz, akseswar otel, sok pou lantouraz ek pou lantre e bann pike pou Latant ek lantouraz.
KOUTIR VETMAN BANN PRET
39
Ar lalenn ble, mov ek rouz, zot ti fer vetman manifik ki bann pret ti mete ler zot ti ofisie servis dan Plas Sakre. Zot ti koud vetman fonksion pret pou Aron dapre enstriksion ki LESENIER ti donn Moiz. Ti fer efod la ar len fen; lalenn ble, mov ek rouz; difil lor. Zot ti aplati bann fey lor akout marto, koup zot anlamel fen ki ti servi pou dekor len fen ek lalenn ble, mov ek rouz. Zot ti azout de bretel ar efod la pou ki li tini bien. Sentir ki ti fer ar mem materyo ti fixe ar efod la koumadir enn sel pies. Samem ti enstriksion LESENIER. Zot ti prepar kornalinn e ti mont li lor montir lor; ti grav nom 12 garson Zakob lor zot. Ti plas zot lor bretel efod pou reprezant 12 tribi Izrael. Samem ti enstriksion LESENIER.
FABRIKASION PEKTORAL
8. Ti fer pektoral la ar mem materyo ki efod e so brodri ti parey. Li ti kare, double; 22 santimet long ek 22 santimet larz. Ti ena 4 ranze pier presiez lor li. Dan premie ranze zot ti met enn ribi, enn topaz ek enn garnet; dan deziem ranze zot ti met enn emrod, enn safir ek enn diaman; dan trwaziem ranze zot ti met enn tirkwaz, enn agat ek enn ametis; e dan katriyem ranze zot ti met enn beril, enn kornalinn ek enn zasper. Ti mont sakenn lor enn montir lor. Lor sak pier presiez ti grav nom enn garson Zakob e sak pier ti reprezant enn tribi Izrael. Pou tini pektoral la, zot ti fer lasenn gourmet ar lor pir ki ti trese kouma lakord. Zot ti fer de bag lor ki zot ti fixe dan de kwen lao pektoral la e zot ti atas enn gourmet ar sak bag. Zot ti atas lot bout gourmet la ar montir ki ti finn fixe lor bretel. Koumsa pektoral la ti fixe divan efod la. Ti ena ankor de bag lor ki sannfwala ti fixe dan de kwen anba pektoral, kote ki zwenn ar sentir efod. De bag lor ti fixe lor bretel efod pre kot sentir, koste ar pwendkoutir. Bag dan pektoral ti atas ar bag dan efod. Ti servi enn lakord ble. Tousa ti anpes pektoral la balans-balanse e ti tini li zis lao sentir efod.
LEZOT VETMAN BANN PRET
22. Soutann ki met anba efod ti fer zis ar lalenn ble. So ankolir ti double ar ranfor lalenn. Sa ti pou anpes li desire. Toutotour so roule anba ti brod bann grenad ar lalenn ble, mov ek rouz e ti altern grenad ar tilaklos anlor kouma LESENIER ti rekomande ar Moiz. Zot ti koud semiz pou Aron ek so bann garson. Zot ti osi prepar bann tok, kap, short anlen e sentir anlen tise ar lalenn ble, mov ek rouz e dekore ar brodri kouma LESENIER ti rekomande ar Moiz. Zot ti fer tou bann dekorasion ek sign sakre konsekrasion. Tousa ti fer ar lor pir. Lor sign sakre konsekrasion zot ti grav ‘Dedie pou LESENIER’. Zot ti atas li divan tok ar enn lakord ble. Sa ti rekomandasion ki LESENIER ti fer Moiz.
TRAVAY KONPLETE
32. Anfen travay pou konstriksion Latant Prezans LESENIER ti konplete. Tou ti fer dapre enstriksion ki LESENIER ti donn Moiz. Bann Izraelit ti amenn zot prodiksion total divan Moiz. Tou seki LESENIER ti dimande ti la. Nanye pa ti manke. Moiz ti verifie tou e kan li ti satisfe, li ti beni travay la.
DRESAZ EK KONSEKRASION LATANT PREZANS LESENIER
40
LESENIER ti dir Moiz, “Premie zour dan premie mwa, dres latant Prezans LESENIER. Met andan Kof Lalians ki kontenir Dis Komannman e enstal rido divan li. Amenn latab e met tou bann ekipman ek akseswar lor li. Enstal stenn pou lalanp e fixe bann lalanp. Met otel anlor pou bril lansan divan Kof Lalians e akros rido dan lantre Latant. Divan Latant met otel kot bril bann ofrand. Met kivet la ant Latant ek otel e ranpli li ar dilo. Enstal lantouraz e akros rido dan so lantre. Pou konsakre Latant ek tou so ekipman ek akseswar, asperz zot ar delwil beni e sa pou fer landrwa la net vinn sakre. Dan mem fason konsakre kivet e so stenn. Amenn Aron ek so bann garson dan lantre Latant e dir zot fer ablision. Abiy Aron ar vetman pret, asperz li ar delwil beni e koumsa li pou konsakre pou ofisie mo servis. Abiy so bann garson ar semiz spesial ki finn fer pou zot, asperz zot ar delwil beni e koumsa zot ‘si zot pou pare pou ofisie servis kouma pret. Aspersion ar delwil beni pou konsakre zot pou toultan.”
16. Moiz ti swiv tou enstriksion ki LESENIER ti done. Premie zour, premie mwa, deziem lane depi ki zot ti kit Lezip, Latant Prezans LESENIER ti drese. Moiz ti fixe bann sok, plas bann kad, met bann bar ek enstal bann poto. Li ti dres twatir ek lavarang kouma LESENIER ti ordone. Lerla li ti met de plak anpier dan Kof Lalians. Li ti pas bann bar dan bann bag e li ti plas so kouverk. Lerla li ti met Kof la dan Latant e li ti akros rido. Koumsa Kof Lalians ti dan enn plas prive, kouma LESENIER ti ordone. Li ti fer latab la rant dan Latant kote nor, alexteryer rido e lor latab la li ti poz dipen ki ti ofer LESENIER kouma LESENIER ti ordone. Li ti plas stenn pou lalanp kote sid, vizavi latab e dan prezans LESENIER li ti alim lalanp kouma LESENIER ti ordone. Divan rido, dan Latant, li ti plas otel anlor e li ti bril lansan parfime kouma LESENIER ti ordone. Li ti akros rido dan lantre Latant e divan rido la li ti plas otel pou bril bann ofrand. Lor otel la li ti sakrifie ofrand brile ek sereal brile kouma LESENIER ti ordone. Li ti plas kivet la ant Latant ek otel e li ti plen li ar dilo. Moiz, Aron ek so bann garson ti fer zot ablision laba avan zot ti rant dan Latant ousa koste ar otel kouma LESENIER ti ordone. Lerla Moiz ti fixe lantouraz otour Latant ek otel, akros rido dan lantre lantouraz. Lerla so louvraz ti fini.
NIAZ LOR LATANT PREZANS LESENIER
34. Lerla niaz ti kouver Latant e lalimier kas lizie prezans LESENIER ti ranpli li. Akoz sa Moiz pa ti kapav rant dan Latant. Kan niaz la ti finalman remont dan lesiel, bann Izraelit ti deklase pou al enn lot landrwa. Tank niaz la ti la, zot pa ti bouze. Pandan zot long vwayaz, zot ti kapav trouv niaz la lor Latant pandan lazourne ek aswar zot ti trouv enn laflam lor Latant la.
18.12.11