PARRDESI

(detrwa paz ki montre lafors nou lang nasional)
L’ETRANGER
(1942)
ALBERT CAMUS
TRADIXION-ADAPTASION
DEV VIRAHSAWMY

Tex-sours: Kindle eBook – Jun 1, 2015

Pou mo bann kamarad san frontier: Françoise Lionnet, Walter ek Nadine Sauer, Axel Gauvin, Michael Walling, Martin Banham ek lezot…

1

Zordi, mo mama finn mor. Kikfwa yer, pa kone. So hom finn avoy enn telegram: “Mother passed away. Funeral tomorrow. Regards.” Pa konpran. Kikfwa yer.
Hom pou vie dimoun li dan Marengo, 80 kilomet depi Alze. Mo pou pran bis 2 z-er e mo pou ariv laba tanto. Mo pou kapav pas lanwit dan veye mortier e lerla retourne lelandime tanto. Mo finn dimann mo patron 2 zour konze e li pa finn kapav refize. Me li pa ti paret kontan. Mo ti dir li: “Mo pa antor, patron.” Li ti bostayt. Kikfwa mo pa ti bizen dir li sa. Mwa ki bizen dimann exkiz? Li ki ti bizen prezant so senpati. Me dime kikfwa li pou fer sa kan li trouve mo andey. Pou lemoman koumadir mo mama pankor mor. Apre lanterman, tou pou rant dan lord.
A 2 z-er mo ti rant dan bis. Ti pe fer bien so. Komdabitid, mo ti pran lench dan restoran Seles. Tou dimoun ti sagren mwa. Seles ti dir mwa: “Mama peyna de.” Ler mo ti pe ale, zot tou ti akonpagn mwa ziska laport. Mo ti enpe dan dif parski mo ti bizen al kot Maniel pou pran enn kravat nwar ek enn brasar prete. Li li ti ena. So tonton ti fek mor.
Mo ti bizen galoupe pou pa rat bis. Galoup isi, galoup laba, fatig, sekous dan bis, loder lesans, larout ek lesiel sanfen, tousa ti fer mwa dormi. Pandan preske touletan. Ler mo somey ti kase mo ti akote enn militer ki ti fer enn sourir e ki ti dimann mwa si mo ti sorti bien lwen. Mo ti dir wi pou evit koze.
Hom la ti 2 kilomet depi vilaz la. Mo ti marse. Mo ti anvi get mo mama deswit me konsiez la ti dir mwa ki mo ti pou bizen zwenn direkter la avan. Li ti okipe. Mo ti bizen atann enpe. Letan mo ti pe atann, konsiez la pa ti aret koze. Apre mo ti zwenn direkter la dan so biro. Li ti enn tibonom ki ti gagn Lezion-Doner. Li ti fixe mwa ar so lizier kler e nou ti kas pognedme; li ti tini mo lame telman lontan ki mo pa ti kone kouma pou tir li. Li ti ouver enn fayl e ti dir: “Madam Merso ti admet ena 3 z-an. Ou ti so sel soutien.” Mo ti santi koumadir li ti pe rod repros mwa kiksoz e mo ti koumans explike. Li ti aret mwa: “Pa neseser explike mo garson. Mo finn lir dosie la. Ou pa ti pou kapav okip ou mama. Ti pou bizen enn gard-malad 24/7 e ou pa ti ena mwayen. Bizen rekonet ki ou mama ti dan bien isi. Mo ti dir: “Wi Misie Direkter.” Li ti dir mwa: “Isi li ti ena kamarad so laz ar ki li ti kapav partaz bann lentere komen. Ar bann zenn kouma ou li ti pou plen.”
Ti bien vre. Kan nou ti ansam, mo mama ti pas so letan swiv mwa ar so lizie ansilans. Kan ti met li dan hom, okoumansman li ti pe plore souvan. Zis parski li ti bizen sanz labitid. Mem zafer ti pou arive si dime ti tir li dan hom pou li vinn res kot nou. Kestion labitid. Ala kifer mo kwar ki ver lafen mo ti aret al get li. Me ti ena osi enn lot rezon: mo ti bizen mo Dimans. Answit ti bizen al lagar bis, aste biye e vwayaze pandan 2 z-er.
Direkter ti pe kontinie koze. So koze ti rant dan enn zorey, sorti par lot. Anfen li ti dir: “Mo sipoze ou anvi get ou mama.” Mo pa ti reponn. Mo ti zis swiv li. Dan leskalie li ti dir mwa ki lekor mo mama ti dan enn ti lamorg pou evit boulvers bann lezot pansioner. Sak fwa enn rezidan hom mor bann lezot ena enn konportman drol pandan enn tibout letan. Travay dan hom vinn difisil.” Nou ti travers lakour kot boukou vie dimoun ti form bann ti group pou koz-koze. Ler nou ti pase zot ti res trankil me kouma nou ti fini pase zot ti rekoumans koze. Vadire enn volier ranpli ar zwazo tapaz. Divan laport enn ti batiman, direkter ti kit mwa: “Mo les ou la, Misie Merso. Mo pou dan mo biro, si ou bizen mwa. Finn fixe lanterman a 10 z-er gramaten. Nou panse ki ou pou anvi pas lanwit kot lekor ou mama. Enn ti lenformasion. Ou mama ti dir so bann kamarad ki li ti’a kontan enn lanterman relizie. Mo finn fer leneseser. Zis pou dir ou.” Mo ti remersie li. Mem mo mama pa ti ate, zame li ti vremem relizie.
Mo ti rant andan. Lasal la ti bien eklere; miray ti blan laso ek so twatir ti anver. Ti ena bann sez ek bann stenn an form X. Serkey ek so kouvertir lor la ti poze lor de stenn. Bann vis ki las-las ti pe briye lor kouvertir verni. Pre kot serkey la ti ena enn ners Arab anoverol blan e lor so latet ti ena enn foular roklor.
Lerlamem konsiez la ti vinn dibout deryer mwa. Sirman li ti galoupe. Li ti enpe gaga: “Nou finn met so kouvertir me nou kapav devis li pou ou gete.” Li ti pe al fer sa me mo ti aret li. Li ti dimann mwa: “Ou pa’le?” Mo ti dir li non. Li ti aret sek. Mo ti anbarase. Mo pa ti bizen dir sa. Enn timama apre, li ti dimann mwa: “Kifer?” Mo ti dir li mo pa kone. Li ti tourn so moustas e ti dir mwa san get mwa: “Mo konpran.” Li ti ena zoli lizie ble kler e so lapo ti rouz-rouz. Li ti donn mwa enn sez e apre li ti al asiz deryer mwa. Ners la ti leve e ti sorti. Lerla konsiez la ti dir mwa: “Li ena enn ilser.” Kouma mo pa ti pe konpran, mo ti get ners la e lerla mo ti remarke ki li ti ena enn bando anba so lizie ki ti fer letour so latet. Onivo so nene, bando la ti plat. Zis bando blan la ki ti vizib lor so figir.
Kan ners la ti ale, konsierz la ti koze: “Mo bizen kit ou aster.” Mo pa kone ki mouvman mo ti fer me li ti res dibout deryer mwa. So prezans dan mo ledo ti pe agas mwa. Pies la ti ranpli ar enn zoli lalimier ler tanto ti pe aprose. 2 mous sarbon ti pe ronfle deryer twatir ver. Mo lizie ti koumans ferm tousel.Mo ti dir konsierz la, san get deryer: “Depi lontan ou la?” Li ti reponn deswit: “5 an” – vadire depi toultan li ti pe atann mo kestion.
Apre garni koze ti fware. Zame li ti pou kwar ki enn zour li ti pou fini kouma konsierz dan hom Marengo. Li ti ena 64 r-an e li ti ne ek grandi dan Pari. Lerlamem mo ti enteronp li: Aan! Ou pa dimoun isi?” Enn kou mo ti rapel ki avan li ti amenn mwa dan biro direkter, li ti dir mwa enn zafer lor mo mama. Dapre li lanterman ti bizen fer vit parski isi fer bien so. Lerlamem li ti dir mwa ki li ti sort Pari e ki li ti difisil bliye sa. Dan Pari kapav gard lekor mor ziska 4 zour. Isi pa gagn letan. Vit-vit ou trouv ou pe swiv korbiyar. Lerla so madam ti dir li: “Pa koz koumsa! Pa bon dir sa Misie la.” Vie bonomla ti dekonserte e ti dimann exkiz. Lor vites mo ti dir: “Kas pa latet!” Li ti pe dir enn zafer enteresan.
Dan lamorg, li ti dir mwa ki li ti vinn isi kouma rezidan pov. Me parski li ti santi ki li ti kapav travay, li ti dimann pou vinn konsiez. Mo ti dir li ki anfe li ti enn pansioner kouma lezot. Li pa ti dakor. Mo ti frape par manier ki li ti koz bann pansioner. Li ti fer referans ‘bannla’, ‘bann vie’. Komik! Li ti pli vie ki enn pake pansioner. Me konpran, pa mem zafer sa. Li li ti konsierz. Konsierz ena pouvwar lor pansioner.
Ners la ti revini. Lor vites labrim ti pe leve. San atann, enn marenwar epe ti vinn asiz lor twatir anver. Konsierz la ti alim lalimier ki ti aveglan pandan detrwa segonn. Li ti envit mwa pou al dan refektwar pou dine. Mo pa ti fen. Li ti propoz enn tas kafeole. Mo kontan bwar kafeole. Mo ti aksepte. Enpe pli tar li ti revini ar enn plato. Mo ti aval kafeole la. Mo ti gagn enn yenn fime. Mo ti tike. Mo ti kapav fer sa dan prezans lekor mo mama? Mo ti pans detrwa segonn. Peyna problem. Mo ti donn konsierz la enn sigaret e nou ti fime ansam.
Enpe pli tar li ti dir mwa: “Ou kone, bann kamarad ou mama pou vini biento pou pas lanwit. Li enn koutim isi. Les mo al sers enpe sez ek kafe nwar’. Mo ti dimann li si ti kapav tengn ennde lanpoul. Lalimier ti tro for. Pa posib. Swa tou, swa nanye. Mo ti aret pran li kont. Li ti ale-vini; amenn sez; plas zot; lor enn li ti met bann tas ek enn kafetier. Apre li ti al asiz lot kote lekor, vizavi mwa. Ners la ti al asiz dan fon; li tir vir ledo ar nou. Pa kone ki li ti pe fer me akoz mouvman so lebra mo ti sipoze ki li ti pe trikote. Tanperatir ti korek; kafe la ti dangou. Par laport enn parfen aswar ek fler ti rant andan. Mo ti gagn somey.
Enn kontak leze ar kiksoz ti kas mo somey. Akoz mo ti ferm lizie lalimier ti pli kas lizie. Zis lalimier briyan partou. Vadire lonbraz ti disparet. Tou ti detay ti briye klerman. Oblize karkiy lizie. Zis lerla ki bann kamarad mo mama ti rantre. Ti ena anviron 10. Zot ti glise ansilans dan lalimier kas-lizie. Zot ti asize san britaz, san tapaz. Mo ti pe trouv zot kouma zame mo ti finn trouv dimoun. Tou detay lor zot figir, lor zot lenz ti vizib. Me mo pa ti pe tann zot. Vrevremem zot ti ekziste? Mazorite bann fam ki met enn tabliye e kordon tabliye la ti pe ser zot leren. Akoz sa zot vant ti sorti. Premie fwa mo ti realize ki bann vie fam ena gro vant. Bann zom anzeneral ti ase meg e zot ti ena badinn. Enn zafer drol. Mo pa ti pe trouv zot lizie lor zot figir. Ti ena zis enn liyer mengi dan enn nik rid. Kan zot ti asize, laplipar ti get mwa ar enn regar zene e zot ti fer enn ti signdetet; zot lalev ti fonn dan zot labous san ledan. Eski zot ti pe fer mwa enn sign ousa ti zis enn tik ki zot pa kontrole. Mo pli sir ki zot ti pe dir mwa ‘alo’. Se lerla ki mo ti realize ki zot tou ti pe asize vizavi mwa, latet bouz-bouze; zot ti antour konsierz la. Pa kone kifer me mo ti gagn lenpresion drol ki ti finn avoy zot pou ziz mwa.
Zis apre enn madam ti koumans plore. Li ti asize dan deziem ranze deryer enn lot madam. Akoz sa mo pa ti pe trouv li. So plore ti enn kriye feb me regilie; koumadir zame li pa ti pou arete. Bann lezot pa paret ti pe pran li kont. Zot ti larg zot lekor lor sez; zot figir ti mosad; zot pa ti pe dir nanye. Swa zot ti pe fixe serkey la, swa zot badinn, swa enn lot zafer me toultan mem zafer. Madam la ti pe kontinie plore. Mo pa ti konpran kifer. Mo pa ti konn li. Ti pou bon si li ti arete. Pa kapav dir li. Konsierz la ti koz ar li me li ti sakouy so latet, mirmir kiksoz e ti kontinie plore dan mem fason ki avan. Konsierz la lerla ti vinn asiz kot mwa pou dir mwa ki madam la ti bien pros ar mo mama – so sel kamarad – aster li peyna personn.
Pandan lontan nou ti res koumsa. Bann soupir ek bann plore madam la ti pe vinn deplizanpli rar. Li ti pe ris leker boukou. Alafen li ti vinn silansie. Mo somey ti fonn me mo ti fatige e mo leren ti pe fermal. Aster se zot silans ki ti pe fatig mwa plis. Tanzantan ti kapav ena enn tapaz drol me mo pa ti kapav kone ki li ti ete. Pli tar mo ti realize ki detrwa vie ti pe sous zot lazou par andan e sa ti pe fer enn klik bizar. Zot pa ti mem realize telman zot ti pe konsantre dan zot prop panse. Mo ti pe mem panse ki lekor mo mama alonze parmi zot pa ti vedir nanye pou zot. Zordi mo kwar mo ti dan lerer.
Nou tou nou ti bwar kafe ki konsierz la ti servi nou. Apre mo pa rapel. Barlizour dan les. Mo rapel ki ler mo ti ouver mo lizie mo ti trouv tou bann vie pe dormi koumadir latet finn desann dan lestoma apart enn ki ti ena so manton lor rever so lame ki ti pe chombo so badinn. Li ti pe fixe mwa koumadir li ti pe atann mwa leve. Mo ti redormi e mo ti releve parski mo leren ti pe mari fermal. Lalimier lizour ti pe pous marenwar lor twatir anver. Zis apre enn sa bann vie la ti leve e li ti pe touse. Li ti pe krase dan enn gran mouswar akaro e sak fwa li ti pe tir flem ar boukou zefor. Li ti kas somey lezot e konsierz la ti dir zot ti finn ariv ler pou ale. Zot tou zot ti leve. Veye mortier ti fer zot figir vinn bien blem. Lor sime sorti zot tou zot ti vinn ser mo lame – koumadir enn lanwit ki nou ti pase san esanz enn sel mo ti devlop nou entimite.
Mo ti fatige. Konsierz la ti amenn mwa kot li kot mo ti kapav fer mo twalet. Mo ti bwar ankor kafeole ki ti bon. Ler mo sorti, soley ti fini leve. Lao bann kolinn ki separ Marengo ek lamer, lesiel ti plen ar kouler rouz-rouz. E divan ki ti pe pas par lao kolinn ti pe fann enn parfen disel. Enn zoli lazourne ti pe koumanse. Sa ti fer bien lontan ki mo pa ti al dan gawn e mo ti pe santi plezir ki mo ti pou gagne al promne-promne si pa ti ena lanterman mo mama.
Mo ti atann dan lakour anba enn pie. Parfen later fre ti pous anvi dormi. Mo ti pans mo bann koleg dan biro. Zot ti pe leve pou al travay. Sa ti moman pli difisil pou mwa. Mo lespri ti okipe ar tousa kan enn laklos dan batiman la ti atir mo latansion. Ti ena boukou mouvman ek aktivite andan avan ki kalm retourne. Soley ti enpe pli lao dan lesiel. Mo lipie ti pe koumans gagn so. Konsierz la ti travers lakour pou dir mwa ki direkter ti ole koz ar mwa. Mo ti al dan so biro. Mo ti bizen sign detrwa dokiman. Li ti abiye annwar e so pantalon ti are. Li ti pran telefonn e anmemtan li ti dir mwa: “Bann anplwaye servis finerer finn fini arive depi enn bout letan. Mo pe dimann zot ferm serkey. “Eski ou ti’a kontan get ou mama enn dernie fwa?” Mo ti dir non. Li ti donn lord ansourdinn pou ferm serkey la: “Fizak, dir bann zom zot kapav.”
Apre li ti dir mwa ki li ti pou asiste lanterman e mo ti dir li mersi. Li ti al asiz deryer so biro, ti lipie lor gro lipie. Li ti enform mwa ki zis mwa, li ek ners anservis ki ti pou prezan. Bann pansioner pa gagn drwa asiste lanterman. Zot zis gagn drwa pas lanwit: “Sa li enn kestion konsiderasion.” Me exepsionelman li ti finn permet Misie Perez swiv kortez mo mama. Direkter la ti fer enn sourir. Li ti dir mwa: “Bizen konpran ti ena enn ti atasman; zame zot ti separe, toultan ansam. Tou dimoun ti kontan sikann zot: “Misie Perez, ou fianse sa.” Li ti kontan sa badinaz la. Lamor ou mama finn bien afekte li. Pa ti kapav anpes li swiv serkey me li pa ti gagn drwa pas lanwit akote lekor ou mama. Dokter ti defann.”
Pandan enn bout letan personn pa ti koze. Direkter la ti leve e ti get par lafnet so biro. Enpe pli tar li ti dir: “Ala Monper pe vini. Li anavans.” Li ti dir mwa bizen enn long chak pou al legliz ki dan vilaz Morengo. Nou ti desann. Divan batiman la ti ena Monper ek 2 zanfandker. Enn ladan ti pe tini ansanswar e Monper ti verse pou regle oter lasenn annarzan. Ler nou ti arive Monper ti dibout drwat. Li ti apel mwa “mo garson” e li ti dir mwa detrwa mo. Li ti rant andan e mo ti swiv li.
Bann vis kouvertir serkey ti fini sere. Dan lasam la ti ena 4 zom nwar. Anmemtan mo ti tann direkter la dir mwa ki transpor ti pou atann dan lari e Monper ti koumans lapriyer. Apartir sa moman la tou ti al bien vit. Bann zom la ti al ver serkey la ar enn dra. Monper, so zanfandker, direkter la ek mwa nou ti sorti. Divan laport ti ena enn madam ki mo pa ti kone: “Misie Merso” direkter la ti dir. Mo pa ti tann so nom me mo ti konpran ki li ti reprezant ners la. Li ti fer enn signdetet san okenn sourir lor so long figir lapo-lezo. Nou tou nou ti avanse pou les serkey pase. Nou ti swiv 4 porter la e nou ti kit hom mo mama. Divan laport-lantouraz ti ena enn kales-korbiyar. Li ti glase, oblong e prop vadire enn plimie. Akote korbiyar la ti ena direkter finerer, enn ti bonom abiye fason bizar ek enn vie dimoun ar enn bataz drol. Wi, limem Misie Perez. Lor so latet li ti met enn sapo fet ar larz rebor (li ti tir so sapo ler serkey ti pase); li ti met enn kostim; so pantalon ti tourn-tourne lor so soulie; so mimi ti tro tipti pou so gran kol blan. So lalev ti pe tranble anba so nene mouste ar ti pwen nwar. 2 kote so seve blan ti ena 2 zorey anpandan, traver e zot kouler rouz ti ankontras ar so figir pal ek blem. Direkter finerer ti montre nou nou plas dan kotez. Monper ti pe marse divan-divan e korbiyar ti pe swiv li. Otour korbiyar la ti ena 4 nwar la. Deryer li ti ena direkter la ek mwa. Answit ti ena reprezantan ners la ek Misie Perez.
Soley ti pe briye plen-plen. Li ti pe apiye lor later e saler ti pe monte brit. Mo pa kone kifer nou ti tarde pou koumans marse. Mo kostim som ti pe sofe for-for. Ti bonom dan laz ti tir so sapo. Mo ti tourn enpe ver li e mo ti pe get li bien kan direkter la ti dir mwa ki souvan mo mama ek Misie Perez ti mars-marse ziska vilaz. Enn ners ti akonpagn zot. Mo ti pe admir lanatir otour mwa. Bann ranze pie ki monte ziska bann kolinn ki pe rod tous lesiel, later rouz ek ver, detrwa lakaz ki zoli pou gete ti fer mwa konpran mo mama pli bien. Dan tanto, dan sa landrwa la, ti sirman ena enn latmosfer dou ek pezib. Me zordi ar enn soley dife ki fer landrwa la tranble, tou paret ostil, mosad ek tris.
Kortez ti koumans avanse. Lerla ki mo ti realize ki Misie Perez ti pe bwate enpe. Korbiyar ti pe roul enpe pli vit e pov Misie Perez pa ti pe kapav swiv. Enn sa bann zom otour korbiyar ti koumans tom deryer e li ti vinn lor mem nivo ki mwa. Fouf! Lor vites soley ti pe grenpe dan lesiel. Depi enpe letan deza lanatir ti ranpli ar sante bann ensek ek krakman bann lerb. Transpirasion ti pe koule lor mo lazou. Kouma mo pa ti ena sapo, mo ti servi mo mouswar kouma levantay. Travayer servis finerer ti dir mwa kiksoz ki mo pa ti konpran. Anmemtan li ti souy so latet ar so mouswar ki li ti trape ar so lame gos; so lame drwat ti pe soulev so kasket. Mo ti dir li: “Pardon!”. Li ti get lesiel ek repete: “Dife lor nou.” “Wi”, mo ti dir. Enpe apre li ti dimann mwa: “Ou mama sa?” Mo ti dir,”wi”. “Li ti vie?” mo ti reponn, “Enpe” parski mo pa ti konn laz mo mama. Apre li ti res trankil. Mo ti get deryer e mo ti trouv Misie Perez omwen 50 met pli lwen. Li ti pe sey fer vit e li ti pe balans so sapo fet dan bout so lame. Mo ti yam direkter la. Li ti pe marse ar dinite san okenn mouvman initil. Ti ena transpirasion lor so fron me li pa ti souye.
Paret koumadir kortez la ti pe avanse pli vit. Otour mwa lakanpagn ti touzour plonze dan abondans lalimier soley. Larder ti pe tortir nou. Lor nou larout ti ena enn bout sime ki ti fek asfalte. Soley ti pe fer goudron fonn. Parfwa lipie ti pe rant ladan e ti kit deryer enn lakol ki ti briye dan soley. Sapo kose ti depas twatir kales-korbiyar. Li ti ankwir trete e koumadir ti petri li dan labou nwar. Mo ti enpe tourdi ar prezans ble-blan lesiel enn kote e lot kote monotoni nwar goudron, lenz dey nwar, kouler nwar-anlak kales-korbiyar. Tousa ar so soley, ar so loder kwir ek loder malang kales, loder verni ek lansan, fatig enn lanwit san dormi, ti pe anbrouy mo latet net. Mo ti reget deryer. Misie Perez ti bien-bien lwen deryer e li ti pe fonn dan enn niaz saler. Apre mo nepli ti trouv li. Mo ti rod li ar mo lizie. Li ti kit sime e li pe koup atraver enn karo. Ler mo get bien, mo ti realize ki sime la ti pe tourne. Donk Misie Perez ki ti konn landrwa la bien ti konn enn sime koupe pou zwenn nou. Dan kontour li ti zwenn nou. Apre li ti retom deryer e plizier fwa li ti rezwenn nou atraver sime koupe. Mwa mo ti pe santi disan bate dan mo de latanp.
Apre tou ti ariv telman vit, telman natirel, telman normal ki mo nepli rapel nanye. Apart enn ti zafer. Ler nou ti pe rant dan vilaz, reprezantan ners la ti koz ar mwa. Li ti ena enn lavwa drol ki pa ti al ar so figir; enn lavwa mizikal ki tranble. Li ti dir mwa: “Si nou mars dousma nou kapav gagn enn koutsoley; si nou mars tro vit nou pou transpire et dan legliz nou kapav tom malad akoz sanzman tanperatir.” Li ti ena rezon. Kot nou bouze nou manz feyaz. Detrwa souvenir ankor pe kol dan mo memwar: figir Misie Perez kan enn dernie kout li ti rezwenn nou. Gro-gro larm douler ek ner ti pe fer larivier lor so lazou me bann rid ti pe fer baraz, anpes li desann; larm la ti pe fane ek rezwenn lor so figir vieyi, e ti kouver partou. Mo rapel legliz ek bann vilazwa lor trotwar, zeraniom rouz dan simitier, Misie Perez tom senkop – vadire enn maryonet demanbre – later rouz ki ti pe antase lor sekey mo mama, bann rasinn blan ki ti pe melanz ar later, enn ta dimoun, bann lavwa, vilaz la, atann transpor divan lotel-dite, moter bis ki pe ronfle, lazwa kan bis la ti rant dan lalimier Alze e sirtou mo desizion pou al dormi omwen 12 er.

Continue reading “PARRDESI”

ZISTWAR WILHELM EK JACOB GRIMM Rerakonte par Dev Virahsawmy

TEX SOURS: The Project Gutenberg EBook of Grimms’ Fairy Tales, by The Brothers Grimm; Translated by Edgar Taylor and Marian Edwardes.
©DEV VIRAHSAWMY AND ICJM

ZWAZO AN-NOR

Enn fwa dan enn pei ti ena enn lerwa ki ti ena enn zoli zarden e dan sa zarden la ti ena enn pie pom ki ti raport pom dore. Toulezour ti kont bann pom lor pie e ler zot ti koumans mir ti dekouver ki sak swar enn ti disparet. Sa ti fer lerwa bien ankoler e li ti donn lord so zardinie veye anba pie toutlanwit. Zardinie la ti dimann so pli gran garson fer gardien aswar me ver minwi li ti gagn somey. Gramaten ler so somey ti kase, enn lot pom ti manke. Lerla li ti dimann so deziem garson vey pie la me li ‘si ti gagn somey zis minwi e lelandime enn lot pom ti manke. Lerla so trwaziem garson ti dimann so papa pou vey pie la me bonom la ti bien ezite okoumansman parski li ti per ki enn maler ti kapav ariv li. Me pli tar li ti aksepte e ti garson la ti al alonz anba pie la pou veye. Ler minwi ti sone, li ti tann enn tapaz frotman plim. Enn zwazo an-nor ti pe anvole, vini. Ler zwazo la ti pe rod kas pom la ar so lebek, ti garson la ti viz li ar so fles. Me fles la pa ti bles zwazo la. Zis enn plim dan so lake ti tonbe. Zwazo la ti anvole, ale. Konsey lerwa ti zwenn lelandime pou etidie sitiasion la. Tou dimoun ti dakor ki sa plim la ti ena plis valer ki tou fortinn dan rwayom. Me lerwa ti deklare, “Pou mwa, enn plim pa ase. Mo bizen zwazo la net.”

Pli gran garson zardinie la ti gagn lord pou al sers zwazo la. Tou dimoun ti panse ki sa ti enn travay fasil. Apre ki li ti finn mars enn ti distans li ti ariv dan bor enn danbwa e la li ti trouv enn renar pe asize. Li ti pran so lark ek fles pou touy li. Renar ti dir li, “Pa touy mwa. Ou pou bizen mwa. Mo kone ki ou bizen. Ou pe rod zwazo an-nor pa vre? Kontinie ou sime ziska prosen vilaz e laba ou pou trouv de oberz enn vizavi lot. Enn bien zoli, extra bon ek konfortab. Pa rant ladan. Al dan seki malang-malang la. Pa get so vilen.” Me lom la ti panse, “Ki sa bourrbak la kone lor la?” Li ti viz renar la ar so fles. Li ti rat so kou. Renar la ti dres so lake e lor vites li ti fonn dan bwa. Garson la ti kontinie so sime e ler soley ti pe al kouse li ti ariv dan vilaz kot ti ena de oberz enn vizavi lot. Dan enn, dimoun ti pe sante, danse ek amize; lotla ti paret bien malang ek mizer. “Fode mo enn veritab gopia”, li ti panse, “pou kit enn plas delis ek delix pou al pas lanwit dan enn maray.” Alor li ti rant dan oberz jalsa; li ti manz bon manze; bwar bon diven. E li ti bliye zwazo, pei ek so mision.

Boukou letan ti pase e gran garson la pa ti retourne. Papa la ti avoy so deziem garson e mem zafer ti ariv li. Li ti zwenn renar; pa ti ekout bon konsey. E ler li ti ariv dan vilaz la, li ti trouv so gran frer pe maja karro kot lafnet oberz jalsa. Li ti dir so ti frer vinn zwenn li. Ti frer la pa ti kapav reziste tantasion. Li ‘si ti rant dan jalsa; ti bliye zwazo, so pei ek so mision.

Ankor boukou letan ti pase. Pli ti frer ti anvi al rod zwazo an-nor laba dan lemonn ki li pa ti kone me so papa ti dir non parski li ti bien atase ar li e li ti per ki ariv li enn maler. Finalman li ti sede parski garson la ti malere dan lakaz telman li ti anvi al rod zwazo an-nor. Ler li ti ariv dan bor danbwa, li ti zwenn ar renar ki ti donn li bon konsey. Li ti remersie renar e li pa ti sey touy li kouma so de frer ti rod fer. Renar ti dir li, “Asiz lor mo lake e lor vites mo pou transport twa.” Alor li ti asiz lor lake renar ki ti koumans galoupe atraver danbwa ek montagn telman vit ki pwal ek seve ti pe ronfle dan divan.

Ler zot ti ariv dan vilaz la, tilom la ti ekout konsey renar e li ti al direk dan oberz malang ek mizer e li ti pas enn lanwit pezib. Boner gramaten, renar ti vinn zwenn li avan li ti koumans so vwayaz e ti dir li, “Al drwat divan twa ziska to ariv kot enn sato. Divan sato pou ena enn detasman solda ki pe dormi ek ronfle dan zot somey; pa pran zot kont; al drwat dan sato; kontinie to sime ziska to ariv kot lasam kot zwazo la ete dan enn kazot anbwa; akote pou ena enn volier an-nor; falepa tir zwazo la dan kazot anbwa pou met li dan volier an-nor; si to fer sa, bel dezagreman.” Lerla renar la ti redres so lake; tilom ti asiz lor li e renar ti fons atraver danbwa ek montagn telman vit ki pwal ek seve ti pe ronfle dan divan.

Kot lantre sato, tou ti parey kouma renar ti dir. Tilom ti rantre e dan lasam kot zwazo ti ete, li ti trouv zwazo la dan enn kazot dibwa. Akote ti ena enn volier an-nor ek pre ar volier la ti ena trwa pom ki ti disparet dan zarden lerwa. Li ti fer lespri travay, “Pa kapav fer fos amenn enn zwazo an-nor dan enn kazot malang-malang.” Alor, li ti ouver kazot, pran zwazo pou met li dan volier an-nor. Lerlamem zwazo la ti larg enn kriye sitan for ki somey solda ti kase. San perdi letan zot ti may tilom ek amenn li divan lerwa. Lelandime gramaten tribinal lerwa ti ziz li. Apre ki ti finn ekout tou evidans, tribinal ti rann so verdik: kondanasionamor. Amwen, amwen! Si li ti donn lerwa enn seval an-nor ki ti kapav galoup osi vit ki divan, lerla li ti pou kapav gagn lavi sov. Anplis li ti pou gagn zwazo an-nor pou li.

Li ti repran larout. Li ti tris ek dekouraze kan li ti retrouv so kamarad renar ki ti dir li, “To trouve ki arive kan to pa ekout bon konsey. Me mo pa pou abandonn twa. Mo pou ed twa pou gagn seval an-nor si to ekout bien mo konsey. Al drwat divan twa ziska to ariv kot sato kot seval la so lekiri ete. Akote to pou trouv palfrenie pe ronfle. San fer tapaz pran seval la. Tansion twa! Atas so vie lasel ankwir; evit lasel an-nor ki akote.” Lerla tilom ti asiz lor lake renar e zot ti travers danbwa ek montagn telman vit ki pwal ek seve ti pe ronfle dan divan.
Tou ti al dapre lord. Palfrenie ti pe rofle e so lame ti poze lor lasel an-nor. Kan tilom ti get seval an-nor li ti sagren parski pou li pa ti kapav met enn vie lasel ankwir lor enn zoli seval an-nor. “Bizen donn li the best! Samem so yes!” Ler li ti trap lasel an-nor, palfrenie so somey ti kase e li ti koumans irle. Enn ta solda ti tom lor tilom, ti may li; lelandime ti pas li lakour lerwa ki ti don so santans: kondanasionamor. Me, me, me. Si li ti reysi amenn zoli prenses divan lerwa, so lavi ti pou sov e anplis li ti pou gagn zwazo ek seval an-nor kom rekonpans.
Lerla li ti repran larout dan latristes. Me vie renar ti vinn ver li e ti dir li, “Kifer to pa ekout bon konsey? Si to ti ekout mwa, zwazo ek seval an-nor ti pou dan to lame. Ekout mwa bien. Al drwat divan twa e ler labrim leve to pou ariv kot enn sato. Minwi zis prenses la abitie rant dan saldeben. Al ver li e donn li enn badou. Lerla li pou swiv twa. Me fer bien atansion! Falepa to les li al dir orevwar so papa ek so mama.” Renar ti dres so lake e zot ti travers danbwa ek montagn telman vit ki pwal ek seve ti pe ronfle dan divan.

Ler zot ti ariv kot sato, tou ti pas kouma renar ti dir. Minwi zis prenses la ti rant dan saldeben e tilom ti donn li enn badou. Deswit li ti aksepte pou sove ar tilom me li ti sipliy li ar gro larm dan lizie pou les li al dir orevwar so paran. Okoumansman li ti refize me kan prenses la ti koumans plore for-for, ti tom lor lipie, tilom li pa ti kapav tini. Li ti sede e ti permet prenses la al dir so paran orevwar. Ler zot ti ariv kot lakaz paran prenses bann santinel ti leve e tilom ti revinn prizonie.

Zot ti amenn li divan lerwa ki ti dir li, “Si to’le gagn mo tifi, to bizen kapav dan wit zour plati sa kolinn ki bar mo gete depi mo lafnet.” Kolinn la ti telman gran ki lemonn antie pa ti pou kapav fer li disparet. Tilom ti travay dir pandan set zour me kolinn la ti dir ‘mwa ki la’. Renar ti borde e ti dir li, “Al dormi twa; les mo fer louvraz la.” Ler li ti leve kolinn ti nayba. Tilom ti dan mangann. Li ti al get lerwa pou dir li ki louvraz prop ti finn fini fer ek ki lerwa ti bizen respekte so promes.
Lerwa ti oblize onor so promes e tilom ti pran sime retour ar so prenses. Lerla renar ti vinn ver li pou dir li, “Nou kapav tap touletrwa: prenses, seval ek zwazo.” “Vremem!” tilom ti dir. “Serye net! Me kouma pou fer?”
“Si to ekout mwa bien, ena sime.” Renar ti kontinie. “Kan to al kot lerwa, to dir li, ‘Ala ou prenses.’ Li pou dan lazwa. Lerla to mont lor seval an-nor ki zot pou bizen donn twa, to lev lame pou dir salam. To kas pognedme ar prenses andernie. Nek ris li, met li lor seval e fonn atoutvites.

Tou ti al dapre plan. Lerla renar ti dir tilom, “Kan to ariv kot sato kot zwazo la ete, mwa ek prenses nou pou res kot laport. Twa to rant andan lor to seval pou koz ar lerwa. Kan lerwa sir ki seval la foul korek li pou fer amenn zwazo la. Twa to bizen tini anplas e dir ki to bizen get bien si pa ena trikaz. Zot pou bizen donn twa zwazo la pou to gete. Kouma zot fer sa, chom zwazo la e fonn lor vites.”
Tou ti deroul dapre plan. Kot laport prenses ti mont lor seval e zot ti al dan enn lafore. Lerla renar ti dir tilom, “Aster to bizen touy mwa, koup mo latet ek mo lapat.” Tilom ti refiz touy so bienfeter. Renar ti dir li, “Malgre to refiz fer seki mo pe dimann twa, mo pou donn twa de konsey: premie dabor, pa pey okenn kosion pou tir kikenn dan prizon; deziem dabor, zame pa asiz dan bor larivier.” Lerla renar ti ale. Tilom ti reflesi, “Fasil rapel sa de konsey la.”

Lor so seval ar so prenses li ti ariv dan vilaz kot li ti kit so de frer. Ti ena bel garrbarr. Li ti dimann dimoun ki ti pe arive. Zot ti dir li, “Pe pandi de zom.” Ler li ti vinn pli pre li ti dekouver ki sa de zom la ti so de frer ki ti vinn voler. Li ti dimande si ti kapav fer kiksoz pou sov zot lavi. Zot ti dir li ki sel solision se ki kikenn pey enn gro lamann pou aste liberte sa de voler la. San tike, li ti pey domaz ek lentere e donk so de frer ti gagn zot liberte. Ansam zot tou ti pran sime lakaz.

Ler zot ti ariv kot danbwa kot zot ti zwenn renar premie fwa, ti pe fer telman bon ki de frer la ti dir, “Anou kas enn poz dan bor larivier, manze, bwar ek repoze.” Tilom ti aksepte. Li ti bliye konsey renar. Li ti kas enn poz dan bor larivier. So defrer tret ti pas par deryer, pous li dan raven, koken prenses, seval ek zwazo e zot ti al direk kot zot prop lerwa. Zot ti dir li, “Mazeste, grasa nou prop zefor nou finn reysi amenn tousa pou ou.” Ti ena bel tamasa dan pei. Me seval ti refiz manze; zwazo ti refiz sante e prenses pa ti aret plore.
Tilom ti tom dan fon raven; li ti blese me, so sans, larivier pa ti fon. Me kouma lapant ti glisan li pa ti pe kapav remonte. Renar ti revinn ed li. Malgre ki li ti ankoler, renar pa ti kapav abandonn li. Li ti dir li, “Trap mo lake.” Koumsa li ti reysi ramenn li lao. Lerla li ti rakont tilom kouma so de frer ti finn fer plan pou asasinn li. Lerla tilom ti degize kouma enn mandian e li ti rant dan lakour lerwa. Kouma li ti ariv laba, seval ti rekoumans manze; zwazo ti rekoumans sante e prenses ki aret plore. Li ti al direk kot lerwa pou denons so de frer ki ti gagn pinision ki zot ti merite. Tilom ti marye ar prenses e lerwa ti fer li vinn so prop eritie.

Enn bon bout letan pli tar ler tilom ti pe mars kot danbwa li ti rezwenn renar ki ti sipliy li pou touy li e koup so latet ek so lapat. Sannkoutla li pa ti refize. Mirak! Renar ti vinn enn prens, frer prenses ki ti disparet bien-bien lontan.

Continue reading “ZISTWAR WILHELM EK JACOB GRIMM Rerakonte par Dev Virahsawmy”