RERAKONTE PAR DEV VIRAHSAWMY
Larenn Xhosa ti donn nesans enn zoli baba kouler dibwa ebenn. Mama ek papa ti fier bote zot tibaba. Li ti kouma enn stati taye dan dibwa ebenn par pli gran artis dan zot pei. So seve krepi ti kouma sevelir Anjeladevis. Lepep ti anadmirasion divan bote zot prenses. Ti apel li Prenses Bwadebenn.
Tifi la ti pe grandi bien antoure ar lamour so paran ek afeksion so pep. Kan li ti gagn wit an, so mama ti mor e mem lane so papa ti remarye. Nouvo larenn ti enn dimoun ki ti konn zis limem e amizir Prenses Bwadebenn ti pe grandi, so bote fizik, so entelizans ek so bonker ti enpresionn tou dimoun. Larenn so zalouzi ti pe touf li. Toulezour li ti dimann so laglas mazik:
Laglas, laglas mo gran konplis
Pa momem pli zoli aktris?
Laglas ti reponn:
Tomem larenn ki pli zoli
E kouma twa napeyna de.
Me fer atansion mazeste,
Tipti kapav vinn pli zoli.
Amizir letan ti pe pase, Prenses Bwadebenn so bote ti pe vinn proverbial. Enn swar Larenn ti al dimann so laglas:
Laglas, laglas mo gran konplis
Pa momem pli zoli aktris?
Laglas ti anbarase.
Tomem larenn ki pli zoli
E kouma twa napeyna de.
Prenses Bwadebenn pa larenn
Me so bote napeyna renn
E kouma li napeyna de.
Larenn ti araze; aswar li pa ti kapav dormi; kosmar ti may ar kosmar dan so somey. Boner lelandime gramaten li ti al divan so laglas ar so figir boufi ek sever. Ler li get seki li ti trouve, li pa ti gagn kouraz poz kestion. Pli tar li ti fer apel so serviter fidel ki li ti abitie proteze ek soutire.
‒ Ekout mwa bien. To bizen rann mwa enn gran servis. Pou ena bel rekonpans. Prenses Bwadebenn bizen mor. Li pe met sekirite leta andanze. Lerwa finn dimann mwa dimann twa fer sa.
‒ Kont lor mwa Mazeste.
Kan li ti tipti, souvan serviter la ti abitie amenn Prenses Bwadebenn promne dan lafore e kouma sezon fler ti arive, li ti reysi persiad prenses la pou akonpagn li dan lafore pou admir bote lanatir. Ler zot ti ariv dan leker lafore, li ti trap prenses la, tir so kouto pou touy li.
‒ Ki ou pe fer mo bon misie?
‒ Mo finn gagn lord pou touy ou.
‒ Si koumsa, pa pik mwa dan ledo. Get mwa dan mo lizie ler ou fons ou kouto dan mo leker.
Ler serviter larenn ti get so zoli lizie anlarm, li pa ti kapav kontinie so krim.
‒ Prenses, sove. Pa retourn dan sato.
Pou anbet lizie larenn li ti touy enn koson e ti al donn larenn so leker. Prenses Bwadebenn pa ti kone kot pou ale, ki pou fer. Li ti zis mars drwat divan li. Ver sis er tanto, li ti ariv kot enn ti kabann lapay kot set pigme ti reste. Li ti pous laport, rantre. Andan ti ena, omilie, enn latab ek set sez e toutotour ti ena set ti lili kolezien. Li ti telman fatige ki li ti zis zet so lekor lor premie lili e li ti plonze dan enn somey profon. Pli tar ler bann pigme ti retourne, zot ti gagn sok. Zame dan zot lavi zot ti trouv enn osi zoli mamzel. Pou pa deranz zot envite envolonter, zot ti sorti pou al dormi deor. Lelandime, kouma kok ti kas somey ar so koukouroukouk sonor, enn bote dibwa ebenn ti pe dibout dan ankadreman laport. Okenn artis pa ti pou kapav kre enn portre koumsa.
‒ Pardonn mwa bann misie. Akoz mwa zot finn oblize dormi deor.
Pigme ki ti mwens timid ti reponn, “Peyna problem, mamzel.” Prenses Bwadebenn ti dir zot ki pou gagn zot pardon, li ti pou prepar zot dezene. Li ti al fouy dan bife e ti ena tou pou fer enn bon nasta. Ler zot ti pe manze, li ti rakont so zistwar. Bann pigme ti bien sagren li. Zot ti tom dakor lor enn diil: Prenses Bwadebenn ti pou okip zot lakaz ek zot manze e zot, zot ti pou donn li ospitalite ek proteksion.
Laba dan pale, ler larenn ti gagn leker koson, li ti sir ki pa ti ena personn pou bat li dan bote. Lelandime, apre so twalet, li ti al get so laglas.
Laglas, laglas mo gran konplis
Pa momem pli zoli aktris?
Laglas ti reponn:
Tomem larenn ki pli zoli
E kouma twa napeyna de.
Prenses Bwadebenn pa larenn
Me so bote napeyna renn
E kouma li napeyna de
Dan kabann so set frer pigme.
Larenn ti koumans kime ar laraz. Li ti sey plizier plan asasina me nanye pa ti marse. Li ti panse, “Mo pa kapav fer personn konfians. Mo bizen okip sa nwizans la momem.”
Li ti degize an marsan fri tropikal. Dan so panie ti ena boukou zoli fri pome, jite ek kolore ki fit lapeti. Li ti al ver kabann pigme e ler li ti ariv laba, li ti tap lafnet parski Prenses Bwadebenn ti pe swiv konsey set pigme e zame li ti pou ouver laport. Ler Prenses Bwadebenn ti ouver lafnet, larenn so zalouzi ti manke trangle li telman sa mamzel divan so lizie ti zoli. Larenn ti tir enn grap leksi pome rouz disan. “Aste leksi enn pov malere ki pa ena manze dan so lakaz pou nouri so zanfan.” Kouma set pigme ti konsey li pa manz nanye ki etranze donn li parski ti deza ena enn foser ki ti donn li enn zamalak anpwazone. Erezman pwazon la pa ti mortel. “Non, mersi madam”, li ti dir marsan fri la. “Ou kwar mo mesanste? Gete! Mo manz enn leksi divan ou.” Li ti manz enn leksi divan Prenses Bwadebenn; lerla li ti kas enn pou donn Prenses Bwadebenn. Prenses la nepli ti kone ki li ti bizen fer. Li pa ti ole ofans madam la, pas pou enn malelve. Akontreker li ti plis leksi la e ti mord enn bout laser blan-vanienn mou, dou ek parfime. Toutswit li ti tom sek. Larenn ti kit li anplan dan enn riye makab ki ti fer bann zanimo dan lafore tranble. Ler bann pigme ti retourne, zot ti trouv zot prenses anba lor sali; so lekor ti red me li pa ti fre. Li ti tied. Lelandime ‘si ti parey. Li ti kouma dimoun mor me so lekor ti res tied. Leker lour, zot ti ranz enn serkey anver e zot ti met li ladan lor enn matla petal fler. Atourderol, enn pigme ti res akote li.
Apart set pigme, tou dimoun ti bliye Prenses Bwadebenn. Enn zour enn prens sorti dan enn lot pei ti pe pas par la e kiksoz dan kabann la ti atir li. Ler li ti tap laport, enn pigme ti vinn ouver laport. So lizie ti rouz ar sagren. Prens la ti dimann li ki ti finn ariv li ki ti pe fer li plore. Li ti rakont li zistwar Prenses Bwadebenn. Prens la ti enterese parski so marenn-fe ti dir li ki enn zour li ti pou zwenn enn bote prenses nwar kouma dibwa ebenn ar sevelir kouma Anjeladevis dan enn bwat anver. Si li ti pou poz enn badou lor so fron, prenses la ti pou sorti dan enn somey profon kot enn lespri jabolik ti plonz li. San atann, li ti dimann permision pou ouver serkey anver me pigme la ti dir li ki bizen atann sis lezot pigme revini. Prens la ti asiz akote prenses anveyez avek so nouvo kamwad anadorasion divan bote anzelik Prenses Bwadebenn.
Aswar, ler bann lezot pigme ti retourn lakaz, setiem pigme ti dir zot tou seki ti pase. Zot ti dibout otour serkey anver e ti ed lev so kouverk. Prens la ti bese e kouma so lalev ti tous fron Prenses Bwadebenn, so lizie ti ouver. Li ti mirmire, “Kot mo ete?” Prens la ti rakont so zistwar e lerla ansam zot ti al dan pei papa prens la.
Ler zot ti ariv laba, lerwa sa pei la ti fer enn gran maryaz so garson ar Prenses Bwadebenn. Apre maryaz, li ti anonse ki li ti pou abdike pou ki so belfi ek so garson pran direksion pei.
Sa zour la larenn jabolik ti al divan so laglas:
Laglas, laglas mo gran konplis
Pa momem pli zoli aktris?
Laglas ti reponn:
Wi, tomem pli zoli aktris
Me mo bien tris, mo bien-bien tris
Larenn Bwadebenn pli zoli
Ki tou larenn dan tou pei.
Enn laraz ti chombo larenn la par lagorz; li ti koumans kime ziska li ti tom anba dan so prop labav e li ti gagn palpitasion; so lekor ti koumans sakouye-tranble ziska ki so lavi ti ale.
Enn poet enpe fou-fou enn zour ti ekrir enn sante lor bote Bwadebenn:
Enn Prenses Bwadebenn lor enn tronn kler-de-linn,
Sevelir Afriken, sari laswa-de-sinn
Pe nouri lamour ar roulman lapo kabri
Anvlop nou nam ar sawal nouvo melodi.
Bann zwazo Samarel dan lesiel set kouler
Finn aprann mem sante; bann pwason dan lamer,
Tou bann pie lor montagn anker pe sant ansam.
Nouvo poem kram-kram aster pe donn lagam.